Katekizem katoliške Cerkve

KKC 979

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 10. člen: VERUJEM ... ODPUščANJE GREHOV

977

Naš Gospod je odpuščanje grehov povezal z vero in krstom: "Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan" (Mr 16,15-16). Krst je prvi in glavni zakrament odpuščanja grehov, ker nas zedini s Kristusom, ki je umrl zaradi naših grehov in je vstal zaradi našega opravičenja (prim. Rim 4,25), da bi "tudi mi živeli novo življenje" (Rim 6,4).

978

"Kakor hitro se ob izpovedi vere očistimo v svetem krstu, takoj se nam odpuščanje podeli v tolikšnem obilju, da ne preostane prav ničesar, kar bi bilo treba še izbrisati, bodisi glede na izvirno krivdo bodisi glede na to, kar smo z lastno voljo opustili ali storili, pa tudi ne preostane nobena kazen, ki bi jo bilo treba še pretrpeti ... Vendarle pa milost krsta nikogar ne reši vseh slabosti narave. Nasprotno, še vedno se nam je treba bojevati zoper vzgibe poželjivosti, ki nas ne neha nagibati k hudemu" (Catech. R. 1,11,3).

979

Kdo bi mogel biti v tem boju z nagnjenjem k hudemu dovolj močan in čuječ, da bi se izognil sleherni rani greha? "Če je bilo potrebno, da ima Cerkev oblast odpuščati grehe, je bilo tudi potrebno, da krst ni zanjo edino sredstvo za uporabljanje ključev nebeškega kraljestva, ki jih je prejela od Jezusa Kristusa; potrebno je bilo, da je sposobna odpuščati grehe vsem skesanim grešnikom prav do zadnjega trenutka njihovega življenja" (Catech. R. 1,11,4).

980

Krščeni se more spraviti z Bogom in s Cerkvijo po zakramentu pokore:

or. 39,17). Ta zakrament pokore je vsem, ki so po krstu padli, za zveličanje prav tako potreben kakor krst tistim, ki še niso prerojeni (tridentinski koncil: DS 1672).

II. Oblast ključev

981

Kristus je po svojem vstajenju poslal svoje apostole, da bi "v njegovem imenu ... oznanjali vsem narodom spreobrnjenje, da bodo dosegli odpuščanje grehov" (Lk 24,47). Apostoli in njihovi nasledniki opravljajo to "službo sprave" (2 Kor 5,18) ne le s tem, da ljudem oznanjajo božje odpuščanje, ki nam ga je zaslužil Kristus, ter da jih kličejo k spreobrnjenju in veri, marveč tudi s tem, da jim priobčujejo odpuščanje grehov po krstu ter da jih spravljajo z Bogom in Cerkvijo v moči oblasti ključev, ki so jo prejeli od Kristusa:

krvi in po delovanju Svetega Duha uresničevalo odpuščanje grehov. V tej Cerkvi duša, ki je bila mrtva zaradi grehov, znova oživi, da bi živela s Kristusom, čigar milost nas je rešila (sv. Avguštin, serm. 214,11).