Katekizem katoliške Cerkve

KKC 967

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › I. Marijino materinstvo v razmerju do Cerkve

965

Člen 965 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.

966

"Ko je brezmadežna Devica, obvarovana v nedotaknjenosti od kakršnega koli madeža izvirnega greha, dovršila tek zemeljskega življenja, je bila končno s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo; in Gospod jo je povišal za Kraljico vesoljstva, da bi bila v popolnejši meri upodobljena po svojem Sinu, Gospodu gospodov in zmagovavcu nad grehom in smrtjo" (C 59; prim. razglasitev verske resnice o vnebovzetju blažene Device Marije po papežu Piju XII. l. 1950: DS 3903). Vnebovzetje svete Device je posebna deležnost pri vstajenju njenega Sina in anticipacija (predujem) vstajenja drugih kristjanov:

Ob svojem porodu si ohranila devištvo in ob svojem zaspanju (dormitio) nisi zapustila sveta, o božja Mati: vrnila si se k izviru življenja, ti, ki si spočela živega Boga in ki boš s svojimi molitvami otela naše duše smrti (bizantinska liturgija, Tropar za praznik Zaspanja /15. avgust/).

... je naša mati v redu milosti

967

S svojo brezpogojno pritrditvijo Očetovi volji, odrešenjskemu delu svojega Sina in slehernemu nagibanju Svetega Duha je Devica Marija za Cerkev zgled glede vere in ljubezni. Zato je "preodlični in docela edinstveni ud Cerkve" (C 53) ter cel\ "vzorno uresničenje" ("typus") Cerkve (C 63).

968

Toda njena vloga v razmerju do Cerkve in do vsega človeštva gre še dalje. "S pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo je na popolnoma edinstven način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. S tem nam je postala mati v redu milosti" (C 61).

969

"To Marijino materinstvo v redu milosti neprestano traja - od časa privolitve, ki jo je v svoji veri dala ob oznanjenju in jo je brez omahovanja ohranila pod križem, pa prav do večne dovršitve vseh izvoljenih. Vzeta namreč v nebesa te zveličavne naloge ni odložila, temveč nam z mnogotero priprošnjo še naprej pridobiva darove večnega zveličanja ... Zato blaženo Devico kličemo z naslovi priprošnjice, pomočnice, besednice in srednice" (C 62).

Kristusovega sredništva, temveč razodeva njegovo moč. Ves zveličavni vpliv blažene Device ... priteka iz preobilja Kristusovih zaslug, se opira na njegovo sredništvo, je odvisen docela od tega sredništva in zajema iz njega vso svojo učinkovitost" (C 6O). "Nobena stvar se namreč nikdar ne more z učlovečeno Besedo in Odrešenikom postaviti v isto vrsto. Toda kakor so Kristusovega duhovništva na različne načine deležni tako služabniki svetišča kakor verno ljudstvo in kakor se ena sama božja dobrota v stvareh na različne načine stvarno razliva, tako tudi edino Kristusovo sredništvo ne izključuje, marveč prebuja v stvareh raznovrstno sodelovanje, prihajajoče iz edinega vira" (C 62).