Katekizem katoliške Cerkve

KKC 966

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › I. Marijino materinstvo v razmerju do Cerkve

I. Marijino materinstvo v razmerju do Cerkve

964

Marijina vloga v razmerju do Cerkve je neločljiva od tistega njenega zedinjenja s Kristusom, iz katerega ta vloga neposredno izhaja. "Ta zveza Matere s Sinom pri odrešilnem delu se kaže od časa Kristusovega deviškega spočetja pa do njegove smrti" (C 57) in je še posebej očitna ob uri njegovega trpljenja:

Preblažena Devica je napredovala na romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zvesto do križa, pod katerim je, ne brez božjega načrta, stala v globokem sočutju s svojim Edinorojencem in se z materinsko dušo pridružila njegovi daritvi, ko je ljubeče privolila v darovanje klavne žrtve, katero je sama rodila. In končno jo je Kristus Jezus sam, umirajoč na križu, dal za mater učencu z besedami: "Žena, glej, tvoj sin" (Jn 19,26-27) (C 58).

Cerkve" (C 69). Pridružila se je apostolom in nekaterim ženam in tako "vidimo tudi Marijo, kako je s svojimi molitvami prosila za dar Duha, kateri je bil njo samo obsenčil že ob oznanjenju" (C 59).

... tudi v svojem vnebovzetju ...

965

Člen 965 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.

966

"Ko je brezmadežna Devica, obvarovana v nedotaknjenosti od kakršnega koli madeža izvirnega greha, dovršila tek zemeljskega življenja, je bila končno s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo; in Gospod jo je povišal za Kraljico vesoljstva, da bi bila v popolnejši meri upodobljena po svojem Sinu, Gospodu gospodov in zmagovavcu nad grehom in smrtjo" (C 59; prim. razglasitev verske resnice o vnebovzetju blažene Device Marije po papežu Piju XII. l. 1950: DS 3903). Vnebovzetje svete Device je posebna deležnost pri vstajenju njenega Sina in anticipacija (predujem) vstajenja drugih kristjanov:

Ob svojem porodu si ohranila devištvo in ob svojem zaspanju (dormitio) nisi zapustila sveta, o božja Mati: vrnila si se k izviru življenja, ti, ki si spočela živega Boga in ki boš s svojimi molitvami otela naše duše smrti (bizantinska liturgija, Tropar za praznik Zaspanja /15. avgust/).

... je naša mati v redu milosti

967

S svojo brezpogojno pritrditvijo Očetovi volji, odrešenjskemu delu svojega Sina in slehernemu nagibanju Svetega Duha je Devica Marija za Cerkev zgled glede vere in ljubezni. Zato je "preodlični in docela edinstveni ud Cerkve" (C 53) ter cel\ "vzorno uresničenje" ("typus") Cerkve (C 63).

968

Toda njena vloga v razmerju do Cerkve in do vsega človeštva gre še dalje. "S pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo je na popolnoma edinstven način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. S tem nam je postala mati v redu milosti" (C 61).