I. Marijino materinstvo v razmerju do Cerkve
Marijina vloga v razmerju do Cerkve je neločljiva od tistega njenega zedinjenja s Kristusom, iz katerega ta vloga neposredno izhaja. "Ta zveza Matere s Sinom pri odrešilnem delu se kaže od časa Kristusovega deviškega spočetja pa do njegove smrti" (C 57) in je še posebej očitna ob uri njegovega trpljenja:
Preblažena Devica je napredovala na romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zvesto do križa, pod katerim je, ne brez božjega načrta, stala v globokem sočutju s svojim Edinorojencem in se z materinsko dušo pridružila njegovi daritvi, ko je ljubeče privolila v darovanje klavne žrtve, katero je sama rodila. In končno jo je Kristus Jezus sam, umirajoč na križu, dal za mater učencu z besedami: "Žena, glej, tvoj sin" (Jn 19,26-27) (C 58).
Cerkve" (C 69). Pridružila se je apostolom in nekaterim ženam in tako "vidimo tudi Marijo, kako je s svojimi molitvami prosila za dar Duha, kateri je bil njo samo obsenčil že ob oznanjenju" (C 59).
... tudi v svojem vnebovzetju ...