Katekizem katoliške Cerkve

KKC 913

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › II. Verni laiki

911

V Cerkvi morejo "pri izvrševanju vodstvene oblasti po pravni določbi sodelovati verniki laiki" (ZCP, kan. 129,2). Navzoči morejo biti v posebnih svJtih območnih cerkvenih zborov (kan. 443,4), na škofijskih sinodah (kan. 463,1.2), pri pastoralnih svJtih (kan. 511; 536); pri izvrševanju "in solidum" (celostno povezane) pastoralne skrbi v kaki župniji (kan. 517,2); močno je njihovo sodelovanje v gospodarskih svJtih (kan. 492,1; 536); in udeleženost pri cerkvenih sodiščih (kan. 1421,2) itd.

obvezujejo, ker pripadajo Cerkvi, in med tistimi, katere jim gredo, ker so udje človeške družbe. Prizadevajo naj si, da bi oboje med seboj skladno združevali, in naj pomnijo, da jih mora v vsaki časni zadevi voditi krščanska vest, ker ne moremo nobene človeške dejavnosti, tudi ne v časnih rečeh, odtegniti božjemu gospostvu" (C 36).

912

Člen 912 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.

913

"Tako je vsak laik že zaradi darov, ki jih je prejel, 'po meri Kristusovega daru' (Ef 4,7) priča in hkrati živo orodje poslanstva Cerkve" (C 33).

III. Posvečeno življenje

914

"Stan, ki ga utemeljuje spoljevanje evangeljskih svetov, sicer ni del hierarhične zgradbe Cerkve, vendar pa neomajno spada k njenemu življenju in k njeni svetosti" (C 44).

Evangeljski sveti, posvečeno življenje

915

Evangeljski sveti so v svoji mnogoterosti predloženi vsakemu Kristusovemu učencu. Popolnost ljubezni, h kateri so poklicani vsi verniki, prinaša s seboj za tiste, ki svobodno sprejmejo poklicanost k posvečenemu življenju, obveznost živeti življenje čistosti v celibatu zaradi božjega kraljestva ter življenje uboštva in pokorščine. Zaobljubitev spolnjevanja teh svetov v trajnem stanu življenja, odobrenem od Cerkve, je tisto, kar je značilno za Bogu "posvečeno življenje" (prim. C 42-43; R 1).