"Laiki se morejo čutiti tudi poklicane ali biti poklicani k sodelovanju s svojimi pastirji v službi cerkvene skupnosti za njeno rast in življenjsko moč; to store z opravljanjem najrazličnejših služb v skladu z milostjo in karizmami, ki jih jim bo pač hotel dati Gospod" (EN 73).
V Cerkvi morejo "pri izvrševanju vodstvene oblasti po pravni določbi sodelovati verniki laiki" (ZCP, kan. 129,2). Navzoči morejo biti v posebnih svJtih območnih cerkvenih zborov (kan. 443,4), na škofijskih sinodah (kan. 463,1.2), pri pastoralnih svJtih (kan. 511; 536); pri izvrševanju "in solidum" (celostno povezane) pastoralne skrbi v kaki župniji (kan. 517,2); močno je njihovo sodelovanje v gospodarskih svJtih (kan. 492,1; 536); in udeleženost pri cerkvenih sodiščih (kan. 1421,2) itd.
obvezujejo, ker pripadajo Cerkvi, in med tistimi, katere jim gredo, ker so udje človeške družbe. Prizadevajo naj si, da bi oboje med seboj skladno združevali, in naj pomnijo, da jih mora v vsaki časni zadevi voditi krščanska vest, ker ne moremo nobene človeške dejavnosti, tudi ne v časnih rečeh, odtegniti božjemu gospostvu" (C 36).
Člen 912 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.
"Tako je vsak laik že zaradi darov, ki jih je prejel, 'po meri Kristusovega daru' (Ef 4,7) priča in hkrati živo orodje poslanstva Cerkve" (C 33).
III. Posvečeno življenje
"Stan, ki ga utemeljuje spoljevanje evangeljskih svetov, sicer ni del hierarhične zgradbe Cerkve, vendar pa neomajno spada k njenemu življenju in k njeni svetosti" (C 44).