"Kateheza je po notranje povezana z vsem življenjem Cerkve. Od nje je namreč bistveno odvisno, kako se kje Cerkev usidra in številčno veča, posebno pa, kako duhovno raste in živi skladno z božjim načrtom" (CT 13).
II. Predajati vero naprej – kateheza
Obdobja prenove Cerkve so tudi "pomembni časi" kateheze. Tako vidimo, kako so v velikem obdobju cerkvenih očetov sveti škofje katehezi posvetili pomemben del svoje službe. Katehetska dela sv. Cirila Jeruzalemskega in sv. Janeza Zlatoustega, sv. Ambroža in sv. Avguština ter mnogih drugih ostajajo vzor še danes.
Katehetska služba črpa vedno nove energije iz cerkvenih zborov. Tridentinski koncil je v tem oziru izrednega pomena: v svojih konstitucijah in odlokih je dal prednost katehezi; od njega izvira in po njem se imenuje Rimski katekizem, ki je prvovrsten povzetek celotnega krščanskega nauka; prebudil je temeljito organizirano katehetsko dejavnost v Cerkvi; v njem so našli vzpodbude za izdajanje številnih katekizmov sveti škofje in teologi kot sv. Peter Kanizij, sv. Karel Boromejski, sv. Toribij iz Mogroveja, sv. Robert Belarmin.
Ni čudno, da je pod vplivom 2. vatikanskega koncila, (ki ga je papež Pavel VI. imel za veliki katekizem modernega časa) kateheza Cerkve znova pritegnila pozornost. Splošni katehetski pravilnik iz leta 1971, zasedanji škofovske sinode, posvečeni evangelizaciji (1974) in katehezi (1977), temu ustrezajoči apostolski spodbudi "Evangelii nuntiandi" (1975) in "Catechesi tradendae" (1979), pričajo o tem. Izredno zasedanje škofovske sinode leta 1985 je soglasno predlagalo "pripravo katekizma ali celotnega prikaza katoliškega nauka tako o veri kakor o morali" (končno poročilo II B a 4). Papež Janez Pavel II. je željo sinode z veseljem sprejel in ocenil kot ustrezni odgovor na resnično potrebo vesoljne Cerkve in delnih Cerkva (prim. nagovor 7. dec. 1985). Ukrenil je vse, da se je uresničevanje sinodalnega sklepa začelo.
III. Namen in naslovljenci katekizma
Cilj pričujočega katekizma je predstaviti organski in sintetičen pregled bistvenih in temeljnih vsebin katoliškega nauka, tako o veri kakor o morali, v luči 2. vatikanskega koncila in celotnega izročila Cerkve. Njegovi poglavitni viri so: Sveto pismo, cerkveni očetje, liturgija in cerkveno učiteljstvo. Rabil naj bi "kot izhodišče za katekizme in priročnike, ki jih sestavljajo v različnih deželah" (končno poročilo II B a 4).