"Kateheza je vzgoja otrok, mladine in odraslih v veri, ter vsebuje predvsem organski in sistematični pouk v krščanski veri, da bi jih uvedli v polnost krščanskega življenja" (CT 18).
II. Predajati vero naprej – kateheza
Kateheza se naslanja, ne da bi se z njimi krila, na nekatere prvine pastoralnega poslanstva Cerkve, ki imajo neki katehetski vidik, ki pripravljajo katehezo ali iz nje izvirajo: prvo oznanilo evangelija ali misijonsko pridiganje za prebuditev vere; iskanje razlogov za verovanje; izkustvo krščanskega življenja; obhajanje zakramentov; vključevanje v cerkveno skupnost; apostolsko in misijonarsko pričevanje (prim. CT 18).
"Kateheza je po notranje povezana z vsem življenjem Cerkve. Od nje je namreč bistveno odvisno, kako se kje Cerkev usidra in številčno veča, posebno pa, kako duhovno raste in živi skladno z božjim načrtom" (CT 13).
Obdobja prenove Cerkve so tudi "pomembni časi" kateheze. Tako vidimo, kako so v velikem obdobju cerkvenih očetov sveti škofje katehezi posvetili pomemben del svoje službe. Katehetska dela sv. Cirila Jeruzalemskega in sv. Janeza Zlatoustega, sv. Ambroža in sv. Avguština ter mnogih drugih ostajajo vzor še danes.
Katehetska služba črpa vedno nove energije iz cerkvenih zborov. Tridentinski koncil je v tem oziru izrednega pomena: v svojih konstitucijah in odlokih je dal prednost katehezi; od njega izvira in po njem se imenuje Rimski katekizem, ki je prvovrsten povzetek celotnega krščanskega nauka; prebudil je temeljito organizirano katehetsko dejavnost v Cerkvi; v njem so našli vzpodbude za izdajanje številnih katekizmov sveti škofje in teologi kot sv. Peter Kanizij, sv. Karel Boromejski, sv. Toribij iz Mogroveja, sv. Robert Belarmin.