Katekizem katoliške Cerkve

KKC 786

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › I. Cerkev, Božje ljudstvo

784

Kdor se po veri in krstu pridruži božjemu ljudstvu, prejme delež pri eni sami poklicanosti tega ljudstva: pri njegovi duhovniški (svečeniški) poklicanosti: "Kristus Gospod, izmed ljudi vzeti veliki duhovnik, je novo ljudstvo 'napravil za kraljestvo in duhovnike Bogu in svojemu Očetu'. Tisti, ki so krščeni, so namreč s prerojenjem in z maziljenjem s Svetim Duhom posvečeni za duhovno stavbo in za sveto duhovništvo" (C 10).

785

"Sveto božje ljudstvo ima delež tudi pri Kristusovi preroški službi", in sicer zlasti s tem, da se z nadnaravnim verskim čutom, lastnim vsemu ljudstvu, laikom in hierarhiji, "neomahljivo oklepa vere, ki je bila enkrat izročena svetim" (C 12), in poglablja umevanje te vere ter postane Kristusova priča sredi tega sveta.

786

Božje ljudstvo ima končno delež pri Kristusovi kraljevski službi. Kristus izvaja svoje kraljevstvo, ko s svojo smrtjo in vstajenjem priteguje k sebi vse ljudi (prim. Jn 12,32). Kristus, Kralj in Gospod vesoljstva, se je naredil za služabnika vsem, ko "ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mt 20,28). Za kristjana velja: "Kristusu služiti se pravi kraljevati" (C 36), posebno če mu služimo "v ubogih in trpečih, v katerih Cerkev spoznava podobo svojega ustanovitelja, ubogega in trpečega" (C 8). Božje ljudstvo uresničuje svoje "kraljevsko dostojanstvo" s tem, da živi v skladu s to poklicanostjo k služenju skupaj s Kristusom.

Vse v Kristusu prerojene naredi znamenje križa za kralje, maziljenje s Svetim Duhom pa jih posveti za duhovnike, da bi poleg tega našega posebnega službenega duhovništva vsi duhovni in razumni kristjani spoznali, da so kraljevskega rodu in deležni duhovniške službe. Kaj je namreč tako kraljevskega kakor vladati svojemu telesu v podrejenosti duha Bogu? In kaj je tako duhovniškega kakor posvečati Gospodu čisto vest in darovati na oltarju svojega srca brezmadežne žrtve pobožnosti? (sv. Leon Veliki, serm. 4,1).

Cerkev je občestvo z Jezusom

787

Jezus je od vsega začetka pridružil svoje učence svojemu življenju (prim. Mr 1,16-20; 3,13-19); razodel jim je skrivnost božjega kraljestva (prim. Mt 13,10-17); dal jim je delež pri svojem poslanstvu, pri svojem veselju (prim. Lk 10,17-20) in pri svojem trpljenju (prim. Lk 22,28-30). Jezus govori o še tesnejšem občestvu med seboj in tistimi, ki bodo hodili za njim: "Ostanite v meni in jaz v vas ... Jaz sem trta, vi mladike" (Jn 15,4- 5). In Jezus naznanja skrivnostno in stvarno zedinjenje med svojim in našim telesom: "Kdor jJ moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem" (Jn 6,56).

788

Ko je bila Jezusovim učencem odvzeta njegova vidna navzočnost, jih Jezus ni zapustil sirot (prim. Jn 14,18). Obljubil jim je, da bo ostal z njimi prav do konca časov (prim. Mt 28,20), in jim je poslal svojega Duha (prim. Jn 20,22; Apd 2,33). Občestvo z Jezusom je s tem postalo na neki način intenzivnejše: "S podelitvijo svojega Duha je namreč svoje brate, sklicane izmed vseh narodov, na skrivnosten način napravil kakor za svoje telo" (C 7).