Božje ljudstvo ima končno delež pri Kristusovi kraljevski službi. Kristus izvaja svoje kraljevstvo, ko s svojo smrtjo in vstajenjem priteguje k sebi vse ljudi (prim. Jn 12,32). Kristus, Kralj in Gospod vesoljstva, se je naredil za služabnika vsem, ko "ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mt 20,28). Za kristjana velja: "Kristusu služiti se pravi kraljevati" (C 36), posebno če mu služimo "v ubogih in trpečih, v katerih Cerkev spoznava podobo svojega ustanovitelja, ubogega in trpečega" (C 8). Božje ljudstvo uresničuje svoje "kraljevsko dostojanstvo" s tem, da živi v skladu s to poklicanostjo k služenju skupaj s Kristusom.
Vse v Kristusu prerojene naredi znamenje križa za kralje, maziljenje s Svetim Duhom pa jih posveti za duhovnike, da bi poleg tega našega posebnega službenega duhovništva vsi duhovni in razumni kristjani spoznali, da so kraljevskega rodu in deležni duhovniške službe. Kaj je namreč tako kraljevskega kakor vladati svojemu telesu v podrejenosti duha Bogu? In kaj je tako duhovniškega kakor posvečati Gospodu čisto vest in darovati na oltarju svojega srca brezmadežne žrtve pobožnosti? (sv. Leon Veliki, serm. 4,1).