Katekizem katoliške Cerkve

KKC 775

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 1. odstavek: Cerkev v Božjem načrtu › III. Skrivnost Cerkve

773

V Cerkvi je to občestvo ljudi z Bogom po "ljubezni, ki nikoli ne mine" (1 Kor 13,8) tisti cilj, ki določa in prežema vse, kar obstaja v njej kot zakramentalno sredstvo, vezano na ta svet, ki preide (prim. C 48). "Njena hierarhična struktura je v celoti naravnana na svetost Kristusovih udov. In svetost se ocenjuje z ozirom na 'veliko skrivnost', v kateri Nevesta odgovarja z darom ljubezni na Ženinov dar" (MD 27). Marija hodi pred nami vsemi v svetosti, ki je skrivnost Cerkve kot Neveste "brez madeža ali gube" (Ef 5,27). Zato ima "marijanska razsežnost Cerkve prednost pred njeno petrovsko razsežnostjo" (pr. t.).

Cerkev – vesoljni zakrament odrešenja

774

Grško besedo "mysterion" so v latinščino prevedli z dvema izrazoma: "mysterium" in "sacramentum". V nadaljnji razlagi izraža izraz "sacramentum" bolj vidno znamenje skrite odrešenjsko-zveličavne stvarnosti, na katero kaže izraz "mysterium". V tem pomenu je Kristus sam odrešenjsko-zveličavna skrivnost: "Nobene druge božje skrivnosti ni razen Kristusa" (sv. Avguštin, ep. 187,11,34). Odrešenjsko delo njegove svete in posvečujoče človeške narave je tisti odrešenjsko-zveličavni zakrament, ki se razodeva in deluje v zakramentih Cerkve (ki jih vzhodne Cerkve imenujejo tudi "svete misterije", "svete tajne"). Sedmeri zakramenti so znamenja in orodja, po katerih Sveti Duh razliva milost Kristusa, ki je glava, v Cerkvi, ki je njegovo telo. Cerkev torej vsebuje in priobčuje nevidno milost, katero naznačuje. V tem analognem (naličnem) pomenu se Cerkev imenuje "zakrament".

775

"Cerkev je v Kristusu nekak zakrament, to je znamenje in orodje za notranje zedinjenje z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu" (C 1). Prvi cilj Cerkve je torej: biti zakrament notranjega zedinjenja ljudi z Bogom. Ker se občestvo med ljudmi zakoreninja v zedinjenju z Bogom, je Cerkev tudi zakrament edinosti človeškega rodu. V Cerkvi se je ta edinost že začela, saj Cerkev zbira ljudi "iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov" (Raz 7,9); obenem je Cerkev "znamenje in orodje" polne uresničitve te edinosti, ki mora še priti.

776

Kot zakrament je Cerkev Kristusovo orodje. V njegovih rokah je Cerkev "orodje odrešenja za vse ljudi" (C 9), "vesoljni zakrament odrešenja" (C 48), po katerem Kristus "razodeva in hkrati uresničuje skrivnost božje ljubezni do človeka" (CS 45,1). Cerkev je "vidni načrt božje ljubezni do človeštva" (Pavel VI, govor 22. junija 1973), tisti božji načrt, ki hoče, "da bi ves človeški rod sestavljal eno samo božje ljudstvo, se zbral v eno samo Kristusovo telo in se zgradil v en sam tempelj Svetega Duha" (M 7; prim. C 17).

Na kratko

777

Beseda "Cerkev" pomeni "sklicani zbor". Označuje zbor tistih ljudi, ki jih sklicuje božja beseda z namenom, da bi sestavljali božje ljudstvo, in ki, nahranjeni s Kristusovim telesom, sami postanejo Kristusovo telo.