Katekizem katoliške Cerkve

KKC 749

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev

747

Sveti Duh, ki ga Kristus, glava, razliva v svoje ude, zida, oživlja in posvečuje Cerkev. Ta je zakrament občestva svete Trojice in ljudi.

9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev

748

"Kristus je luč narodov. Zato ta cerkveni zbor, zbran v Svetem Duhu, goreče želi, da bi s to Kristusovo svetlobo, ki odseva na obrazu Cerkve, razsvetlil vse ljudi in da bi v ta namen oznanil evangelij vsemu stvarstvu." Te besede stojijo na čelu "dogmatične konstitucije o Cerkvi" 2. vatikanskega koncila. S tem koncil izpričuje, da je tisti člen vere, ki se nanaša na Cerkev, povsem odvisen od členov, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Cerkev nima druge luči kakor Kristusovo luč; v podobi, ki je bila draga cerkvenim očetom, jo lahko primerjamo luni, ki le odseva svetlobo sonca.

749

Člen o Cerkvi je tudi povsem odvisen od predhodnega člena, ki govori o Svetem Duhu. "Potem ko smo pokazali, da je Sveti Duh izvir in podeljevalec sleherne svetosti, izpovedujemo, da je on obdaril Cerkev s svetostjo" (Catech. R. 1,10,1). Po izražanju cerkvenih očetov je Cerkev kraj, "kjer se razcveteva Duh" (sv. Hipolit, trad. ap. 35).

750

Verovati, da je Cerkev "sveta" in "katoliška" ter da je "ena" in "apostolska" (kakor dodaja nicejsko-carigrajska veroizpoved), je neločljivo od vere v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. V apostolski veri izpovedujemo, da verujemo sveto Cerkev ("Credo ... Ecclesiam") in ne v sveto Cerkev, da ne bi na isto raven postavljali Boga in njegova dela in da bi jasno pridevali dobroti Boga samega vse darove, ki jih je položil v svojo Cerkev ("in ecclesiam collecta sunt") (prim. Catech. R. 1,10,22).

1. odstavek: Cerkev v Božjem načrtu

I. Imena in podobe za cerkev

751

Beseda "Cerkev" /"ekklesia", iz gr. "ek-kalein" - "poklicati iz"/ pomeni "sklicanje". Ta beseda označuje zbore ali skupščine ljudstva (prim. Raz 19,39), v splošnem zbore verske narave. Grška Stara zaveza pogosto uporablja ta izraz za zbor ali shod izvoljenega ljudstva pred Bogom, zlasti za zbor (shod) pod Sinajem, kjer je Izrael prejel postavo in ga je Bog naredil za svoje sveto ljudstvo (prim. 2 Mz 19). S tem, da je prva skupnost tistih, ki so verovali v Kristusa, sebe imenovala "Cerkev", se je priznavala za dedinjo navedenega zbora. Vanjo Bog z vseh koncev sveta "sklicuje" svoje ljudstvo. Izraz "KyriakP", iz katerega izvirata angleška beseda "church" in nemška "Kirche", pa označuje "tisto, ki pripada Gospodu" (Kyrios).