Katekizem katoliške Cerkve

KKC 708

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 8. člen: Verujem v Svetega Duha › III. Duh in Božja beseda v času obljub

706

Proti vsakemu človeškemu upanju Bog obljubi Abrahamu potomstvo kot sad vere in moči Svetega Duha (prim. 1 Mz 18,1-15; Lk 1,26-38.54-55; Jn 1,12-13; Rim 4,16-21). V njem bodo blagoslovljeni vsi narodi na zemlji (prim. 1 Mz 12,3). Ta potomec bo Kristus (prim. Gal 3,16), v katerem bo izlitje Svetega Duha "zbralo razkropljene božje otroke" (prim. Jn 11,52). Ko se Bog zaveže s prisego (prim. Lk 1,73), se zaveže, da bo dal svojega ljubljenega Sina (prim. 1 Mz 22,17-19; Rim 8,32; Jn 3,16) in "Duha obljube ..., ki pripravlja odrešenje ljudstva, ki si ga je Bog pridobil" (Ef 1,13- 14; prim. Gal 3,14).

V. teofanijah in postavi

707

Teofanije (javljanja Boga) osvetljujejo pot obljube, od očakov do Mojzesa in prek Jozueta do videnj, ki se z njimi začenja poslanstvo velikih prerokov. Krščansko izročilo je vedno priznavalo, da se v teh teofanijah daje videti in slišati božja Beseda, ki je hkrati razodeta in "obsenčena" v oblaku Svetega Duha.

708

Ta božja pedagogija se posebej javlja v daru postave (prim. 2 Mz 19-20; 5 Mz 1-11; 29-30). Črka postave je bila dana kot "vzgojiteljica", ki naj pripelje ljudstvo h Kristusu (Gal 3,24). Vendar njena nemoč, da bi (od)rešila človeka, ki je bil brez božje "sličnosti", in rastoče spoznanje, ki ga daje o grehu (prim. Rim 3,20), zbujata hrepenenje po Svetem Duhu. Vzdihi psalmov pričajo o tem.

V. času kraljev in v izgnanstvu

709

Postava, znamenje obljube in zaveze, bi morala voditi srce in ustanove ljudstva, ki je izšlo iz Abrahamove vere. "Če boste poslušali moj glas in spolnjevali mojo zavezo ..., mi boste kraljestvo duhovnikov in svet narod" (2 Mz 19,5-6; prim. 1 Pt 2,9). Toda po Davidu Izrael podleže skušnjavi, da bi postal kraljestvo kakor drugi narodi. A kraljestvo, predmet obljube Davidu (prim. 2 Sam 7; Ps 88; Lk 1,32-33), bo delo Svetega Duha; pripadalo bo ubogim v Duhu.

710

Pozaba postave in nezvestoba zavezi vodita v smrt: to je izgnanstvo, na videz polom obljub, dejansko pa skrivnostna zvestoba Boga rešitelja in začetek obljubljene prenove, toda v skladu z Duhom. Treba je bilo, da božje ljudstvo pretrpi to očiščenje (prim. Lk 24,26); izgnanstvo že nosi senco križa v božjem načrtu; in ostanek ubogih, ki se vrne iz njega, je ena najprosojnejših podob Cerkve.