Duh obljube
Čeprav je človek iznakažen po grehu in smrti, ostaja "božja podoba", po podobi Sina, vendar je "brez božje slave" (Rim 3,23), brez "sličnosti". Obljuba Abrahamu začenja odrešenjsko zgodovino, na koncu katere naj Sin sam privzame "podobo" (prim. Jn 1,14; Flp 2,7) in jo prenovi v "sličnosti" z Očetom ter ji spet da slavo, Duha, "ki oživlja".