Katekizem katoliške Cerkve

KKC 694

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 8. člen: Verujem v Svetega Duha › II. Ime, nazivi in simboli Svetega Duha

Nazivi Svetega Duha

692

Ko Jezus napove in obljubi prihod Svetega Duha, ga imenuje "Paraklet- Tolažnik", dobesedno: "tisti, ki je poklican zraven", "advocatus" (Jn 14,16.26; 15,26; 16,7). "Parakleta" navadno prevajamo s "Tolažnikom", ker je bil Jezus prvi tolažnik (prim. 1 Jn 2,1). Gospod sam imenuje Svetega Duha "Duha resnice" (Jn 16,13).

693

Poleg njegovega lastnega imena, ki je najbolj rabljen v Apostolskih delih in v pismih, najdemo pri sv. Pavlu nazive: Duh obljube (Gal 3,14; Ef 1,13), Duh posinovljenja (Rim 8,15; Gal 4,6), Kristusov Duh (Rim 8,11), Gospodov Duh (2 Kor 3,17), Božji Duh (Rim 8,9.14; 15,19; 1 Kor 6,11; 7,40) in pri sv. Petru Duh slave (1 Pt 4,14).

Simboli Svetega Duha

694

Voda. Simbolizem vode pomeni delovanje Svetega Duha v krstu, ker po klicanju Svetega Duha postane voda učinkovito zakramentalno znamenje novega rojstva: kakor se je pripravljanje našega prvega rojstva izvršilo v vodi, tako krstna voda stvarno pomeni, da nam je naše rojstvo za božje življenje dano v Svetem Duhu. A ker "smo bili krščeni "v enem Duhu", smo tudi vsi "pili enega Duha" (1 Kor 12,13): Duh je torej tudi osebno živa voda, ki izvira iz križanega Kristusa (prim. Jn 19,34; 1 Jn 5,8) kot iz svojega studenca in ki v nas teče v večno življenje (prim. Jn 4,10-14; 7,38; 2 Mz 17,1-6; Iz 55,1; Zah 14,8; 1 Kor 10,4; Raz 21,6; 22,17).

695

Maziljenje. Simbolizem maziljenja z oljem je tudi značilen za Svetega Duha, tako zelo, da je maziljenje postalo celo sinonim zanj (prim. 1 Jn 2,20.27; 2 Kor 1,21). V krščanskem uvajanju je to maziljenje zakramentalno znamenje birme, ki se v vzhodnih Cerkvah ravno imenuje "chrismatio", "krizmanje". A če naj zajamemo vso moč tega simbolizma, se moramo vrniti k prvemu maziljenju, ki ga je izvršil Sveti Duh: k Jezusovemu maziljenju. Kristus /"Mesija" v hebrejščini/ pomeni "Maziljenec", to je tisti, ki ga je mazilil božji Duh. Gospodove "maziljence" poznamo iz stare zaveze (prim. 2 Mz 30,22- 32), predvsem kralja Davida (prim. 1 Sam 16,13). Vendar je Jezus božji Maziljenec na edinstven način: človeška narava, ki jo Sin privzame, je v celoti "maziljena s Svetim Duhom". Jezus je "Kristus" po Svetem Duhu (prim. Lk 4,18-19; Iz 61,1). Devica Marija spočne Kristusa od Svetega Duha; ta po angelu oznani Jezusa kot Kristusa ob njegovem rojstvu (prim. Lk 2,11) in nagne Simeona, da pride v tempelj gledat Gospodovega Kristusa (prim. Lk 2,26-27); Sveti Duh tudi napolni Kristusa (prim. Lk 4,1) in njegova moč izhaja iz Kristusa pri njegovih delih ozdravljanja in odreševanja (prim. Lk 6,19; 8,46). On končno obudi Jezusa od mrtvih (prim. Rim 1,4; 8,11). Jezus je tedaj v polnosti postavljen za "Kristusa" v svoji človeški naravi, ki je zmagala nad smrtjo (prim. Apd 2,36), in razliva Svetega Duha, dokler ne bodo "sveti" v svojem zedinjenju s človeško naravo Božjega Sina sestavljali tistega "popolnega človeka", ki uresničuje "polno doraslost" Kristusovo (Ef 4,13): "celotnega Kristusa", kakor se izraža sv. Avguštin.

696

Ogenj. Medtem ko je voda pomenila rojstvo in rodovitnost življenja, podarjenega v Svetem Duhu, pa ogenj simbolizira preoblikujočo moč delovanja Svetega Duha. Prerok Elija, ki "je vstal kakor ogenj in je bila njegova beseda kakor goreča peč" (Sir 48,1), z molitvijo prikliče ogenj iz nebes na daritev na gori Karmel (prim. 1 Kr 18,38-39), je predpodoba tistega ognja Svetega Duha, ki preoblikuje, česar se dotakne. Janez Krstnik, ki "hodi pred Gospodom z Elijevim duhom in močjo" (Lk 1,17), naznanja Kristusa kot tistega, ki "bo krščeval v Svetem Duhu in ognju" (Lk 3,16), v tistem Duhu, v katerem je nato Jezus rekel: "Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!" (Lk 12,49). Na binkoštno jutro Sveti Duh pride nad učence v obliki jezikov, "podobnih plamenom", in jih napolni s seboj (Apd 2,3-4). Duhovno izročilo bo ohranilo ta simbolizem ognja kot enega najizrazitejših za delovanje Svetega Duha (prim. Janez od Križa, llama-plamen). "Ne ugašajte Duha" (1 Tes 5,19).