Ta antikristovska prevara se še zarisuje v svetu vsakokrat, ko si ljudje domišljajo, da bodo v zgodovini uresničili mesijansko upanje, ki se more izpolniti samo onstran nje prek eshatološke sodbe: tudi v njeni omiljeni obliki je Cerkev zavrnila ta pod imenom milenarizem nastopajoči ponaredek prihodnjega kraljestva (prim. DS 3839), predvsem v politični obliki sekulariziranega mesijanstva, "notranje sprevrženega" (prim. Pij XI. okr. "Divini Redemptoris", ki obsoja "lažni misticizem" te "ponaredbe odrešenja ponižanih"; CS 20-21).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 7. člen: Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve › II. Sodit žive in mrtve
Cerkev bo dospela v slavo božjega kraljestva le skozi to poslednjo pasho (veliko noč), v kateri bo sledila svojemu Gospodu v njegovi smrti in njegovem vstajenju (prim. Raz 19,1-9). Božje kraljestvo se torej ne bo dovršilo z zgodovinskim zmagoslavjem Cerkve (prim. Raz 13,8) na podlagi rastočega napredka, ampak z zmago Boga nad poslednjim divjanjem hudobije (prim. Raz 20,7-10), Boga, ki bo storil, da bo prišla z neba njegova Nevesta (prim. Raz 21,2-4). Božje zmagoslavje nad upornostjo zla bo zadobilo obliko poslednje sodbe (prim. Raz 20,12) po zadnjem kozmičnem majanju tega minljivega sveta (prim. 2 Pt 3,12-13).
II. Sodit žive in mrtve
Kakor preroki (prim. Dan 7,10; Jl 3-4; Mal 3,19) in Janez Krstnik (prim. Mt 3,7-12) je tudi Jezus v svojem oznanjevanju napovedal sodbo na poslednji dan. Tedaj bo osvetljeno ravnanje vsakogar (prim. Mr 12,38-40) in skrivnosti srca (prim. Lk 12,1-3; Jn 3,20-21; Rim 2,16; 1 Kor 4,5). Tedaj bo obsojena zadolžena/grešna nevera, ki je zaničevala milost, katero podarja Bog (prim. Mt 11,20-24; 12,41-42). Ravnanje z bližnjim bo razodelo sprejetje ali odklonitev milosti in božje ljubezni (prim. Mt 5,22; 7,1-5). Jezus bo rekel poslednji dan: "Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni" (Mt 25,40).
Kristus je Gospod večnega življenja. Polno pravico, da dokončno presodi človeška dela in srca, ima kot Odrešenik sveta. To pravico je "pridobil" s svojim križem. Tudi Oče je prepustil "vso sodbo Sinu" (Jn 5,22; prim. Jn 5,27; Mt 25,31; Apd 10,42; 17,31; 2 Tim 4,1). Vendar Sin ni prišel, da bi sodil, ampak da bi reševal (prim. Jn 3,17) in dal življenje, ki je v njem (prim. Jn 5,26). Z odklonitvijo milosti v tem življenju se vsakdo že sam sodi (prim. Jn 3,18; 12,48), prejme po svojih delih (prim. 1 Kor 3,12-15) in se more celo za večno pogubiti, če zavrača duha ljubezni (prim. Mt 12,32; Heb 6,4-6; 10,26-31).
Na kratko
Kristus Gospod že kraljuje po Cerkvi, vendar mu vse na tem svetu še ni podvrženo. Zmagoslavja Kristusovega kraljestva ne bo brez poslednjega naskoka sil zla.