Katekizem katoliške Cerkve

KKC 676

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 7. člen: Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve › I. Spet bo prišel v slavi

674

Prihod poveličanega Mesija je odložen v vsakem trenutku zgodovine (prim. Rim 11,31), da bi tega Mesija priznal "ves Izrael" (Rim 11,26; Mt 23,39), čigar del se je zakrknil" (Rim 11,25) v "neveri" (Rim 11,20) glede Jezusa. Sv. Peter pove to jeruzalemskim Judom po binkoštih: "Skesajte se in se spreobrnite, da se vam izbrišejo grehi, tako da pridejo od Gospodovega obličja časi pomiritve in vam pošlje Maziljenca Jezusa, ki vam je namenjen. Njega morajo sprejeti nebesa do časov, ko bo vse prenovljeno, o čemer je Bog govoril po ustih svojih svetih prerokov" (Apd 3,19-21). In sv. Pavel za njim: "Če je njihovo zavrženje postalo sprava za svet, kaj bo šele njihovo ponovno sprejetje? Mar ne prehod od smrti k življenju?" (Rim 11,15). Vstop "polnoštevilnih Judov" (Rim 11,12) v mesijansko odrešenje po "polnoštevilnosti poganov" (Rim 11,25; prim. Lk 21,24) bo dalo božjemu ljudstvu, da bo "prišlo do polne doraslosti v Kristusu" (Ef 4,13), v kateri "bo Bog vse v vseh" (1 Kor 15,28).

Poslednja preizkušnja Cerkve

675

Pred Kristusovim prihodom mora Cerkev prestati poslednjo preizkušnjo, ki bo omajala vero številnih vernikov (prim. Lk 18,8; Mt 24,12). Preganjanje, ki spremlja njeno romanje na zemlji (prim. Lk 21,12; Jn 15,19-20), bo razkrilo "skrivnost hudobije" v obliki religiozne prevare, ki prinaša ljudem navidezno rešitev njihovih problemov za ceno odpada od resnice. Najhujša religiozna prevara je antikristova prevara, to je prevara lažnega mesijanstva, kjer človek poveličuje samega sebe namesto Boga in njegovega Mesija, ki je prišel v telesu (prim. 2 Tes 2,4-12; 1 Tes 5,2-3; 2 Jn 7; 1 Jn 2,18.22).

676

Ta antikristovska prevara se še zarisuje v svetu vsakokrat, ko si ljudje domišljajo, da bodo v zgodovini uresničili mesijansko upanje, ki se more izpolniti samo onstran nje prek eshatološke sodbe: tudi v njeni omiljeni obliki je Cerkev zavrnila ta pod imenom milenarizem nastopajoči ponaredek prihodnjega kraljestva (prim. DS 3839), predvsem v politični obliki sekulariziranega mesijanstva, "notranje sprevrženega" (prim. Pij XI. okr. "Divini Redemptoris", ki obsoja "lažni misticizem" te "ponaredbe odrešenja ponižanih"; CS 20-21).

677

Cerkev bo dospela v slavo božjega kraljestva le skozi to poslednjo pasho (veliko noč), v kateri bo sledila svojemu Gospodu v njegovi smrti in njegovem vstajenju (prim. Raz 19,1-9). Božje kraljestvo se torej ne bo dovršilo z zgodovinskim zmagoslavjem Cerkve (prim. Raz 13,8) na podlagi rastočega napredka, ampak z zmago Boga nad poslednjim divjanjem hudobije (prim. Raz 20,7-10), Boga, ki bo storil, da bo prišla z neba njegova Nevesta (prim. Raz 21,2-4). Božje zmagoslavje nad upornostjo zla bo zadobilo obliko poslednje sodbe (prim. Raz 20,12) po zadnjem kozmičnem majanju tega minljivega sveta (prim. 2 Pt 3,12-13).

II. Sodit žive in mrtve

678

Kakor preroki (prim. Dan 7,10; Jl 3-4; Mal 3,19) in Janez Krstnik (prim. Mt 3,7-12) je tudi Jezus v svojem oznanjevanju napovedal sodbo na poslednji dan. Tedaj bo osvetljeno ravnanje vsakogar (prim. Mr 12,38-40) in skrivnosti srca (prim. Lk 12,1-3; Jn 3,20-21; Rim 2,16; 1 Kor 4,5). Tedaj bo obsojena zadolžena/grešna nevera, ki je zaničevala milost, katero podarja Bog (prim. Mt 11,20-24; 12,41-42). Ravnanje z bližnjim bo razodelo sprejetje ali odklonitev milosti in božje ljubezni (prim. Mt 5,22; 7,1-5). Jezus bo rekel poslednji dan: "Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni" (Mt 25,40).