"Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi" (Jn 12,32). Povzdignjenje na križ pomeni in naznanja povzdignjenje ob vnebohodu. Je njegov začetek. Jezus Kristus, edini duhovnik nove in večne zaveze, "ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka ..., ampak v sama nebesa, da zdaj za nas stoji pred božjim obličjem" (Heb 9,24). V nebesih Kristus stalno opravlja svoje duhovništvo, "ker vedno živi, da posreduje za tiste, ki po njem prihajajo k Bogu" (Heb 7,25). Kot "veliki duhovnik prihodnjih dobrin" (Heb 9,11) je središče in glavni izvajalec liturgije, ki časti Očeta v nebesih (prim. Raz 4,6-11).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 6. člen: Jezus je šel v nebesa, sedi na desnici Boga,
Kristus odslej sedi na Očetovi desnici: "Z 'Očetovo desnico' mislimo slavo in čast božanstva, kamor je tisti, ki je kot Božji Sin bival pred vsemi časi kot Bog in istega bistva z Očetom, sJdel telesno, potem ko se je učlovečil in je njegovo telo postalo poveličano" (sv. Janez Damaščan, f. o. 4,2: PG 94,1104C).
Sedenje na Očetovi desnici pomeni vzpostavitev Mesijevega kraljevanja, izpolnitev videnja preroka Daniela glede Sina človekovega: "Dana mu je bila oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu slučili. Njegova oblast je večna, neminljiva oblast in njegovo kraljestvo neuničljivo" (Dan 7,14). S tem trenutkom so apostoli postali priče "kraljestva, ki mu ne bo konca" (nicejsko-carigrajska veroizpoved).
Na kratko
Kristusov vnebohod naznačuje dokončni vstop Jezusove človeške narave v nebeško območje Boga, iz katerega se bo vrnil (prim. Apd 1,11), ki pa ga medtem skriva človeškim očem (prim. Kol 3,3).
Jezus Kristus, glava Cerkve, je šel pred nami v veličastno Očetovo kraljestvo, da bi mi, udje njegovega telesa, živeli v upanju, da bomo nekoč večno z njim.