6. člen: Jezus je šel v nebesa, sedi na desnici Boga,
Očeta vsemogočnega
"Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sJdel na božjo desnico" (Mr 16,19). Kristusovo telo je bilo poveličano vse od trenutka vstajenja, kakor dokazujejo nove in nadnaravne lastnosti, ki jih je poslej za stalno deležno njegovo telo (prim. Lk 24,31; Jn 20,19.26). Vendar tistih štirideset dni, ko po domače je in pije s svojimi učenci (prim. Apd 10,41) ter jih uči o božjem kraljestvu (prim. Apd -1,3), ostaja njegova poveličanost še zastrta pod potezami navadne človeške narave (prim. Mr 16,12; Lk 24,15; Jn 20,14-15; 21,4). Zadnje Jezusovo prikazanje se konča z nepovratnim vstopom njegove človeške narave v božjo slavo, ki jo prispodabljata oblak (prim. Apd 1,9; prim. tudi Lk 9,34-35; 2 Mz 13,22) in nebesa (prim. Lk 24,51), kjer odslej sedi na božji desnici (prim. Mr 16,19; Apd 2,33; 7,56; prim. tudi Ps 110,1). Na popolnoma izjemen in edinstven način se pozneje prikaže Pavlu "kot negodniku" (1 Kor 15,8) v zadnjem prikazanju, ki ga postavi za apostola (prim. 1 Kor 9,1; Gal 1,16).