Kristusovo telo v grobu
Kristusovo mirovanje v grobu sestavlja realno vez med Kristusovim trpljivim stanjem pred veliko nočjo in njegovim sedanjim poveličanim stanjem Vstalega. Prav ista oseba "Živečega" more reči: "Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov" (Raz 1,18):
Bog /Sin/ ni preprečil smrti, da bi ne bila ločila dušo od telesa v skaldu z redom, ki je za naravo nujen, marveč ju je z vstajenjem znova zedinil drugo z drugim, da bi bil on sam v svoji osebi točka srečanja smrti in življenja, ko je ustavil v sebi razpadanje narave, povzročeno s smrtjo, in ko je on sam postal počelo
ponovnega zedinjenja za ločene dele (sv. Gregor Niški, or.catech.16).