Katekizem katoliške Cerkve

KKC 577

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 4. člen: Jezus Kristus je trpel pod poncijem pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen › 1. odstavek: Jezus in Izrael › I. Jezus in postava

575

Mnoge Jezusove besede in dejanja so bila torej "znamenje

nasprotovanja" (Lk 2,34) za jeruzalemske

verske oblasti, katere evangelij sv. Janeza pogosto imenuje "Jude" (prim. Jn 1,19; 2,18; 5,10; 7,13; 9,22; 18,12; 19,38; 20,19), še bolj kakor za celoto božjega ljudstva (prim. Jn 7,48-49). Res je, njegovi odnosi s farizeji niso bili samo polemični. Prav farizeji ga opozorijo na pretečo nevarnost (prim. Lk 13,31). Jezus nekatere izmed njih pohvali, na primer pismouka pri Mr 12,34, in ponovno obeduje pri farizejih (prim. Lk 7,36; 14,1). Jezus potrdi nauke, ki jih zastopa ta verska elita božjega ljudstva: vstajenje mrtvih (prim. Mt 22,23-34; Lk 20,39), oblike pobožnosti (miloščina, post in molitev, prim. Mt 6,18) in navado, da obračati se na

Boga kot na Očeta, središčnost zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega (prim. Mr 12,34).

576

Očem mnogih v Izraelu se je zdelo, da Jezus ravna zoper bistvene ustanove izvoljenega ljudstva:

- Pokorščina postavi v celoti njenih zapisanih zapovedi, in za farizeje, v razlagi ustnega izročila.

- Središčnost jeruzalemskega templja kot svetega kraja, kjer Bog prebiva na prednosten način.

- Vera v enega samega Boga, čigar veličastva ne more deliti noben človek.

I. Jezus in postava

577

V začetku govora na gori je Jezus izrekel slovesno svarilo, pri čemer je božjo postavo, ki jo je Bog dal na Sinaju ob prvi zavezi postavil v luč milosti nove zaveze:

Ne mislite, da sem prišel odpravit postavo ali preroke; ne odpravit, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično povem vam: dokler ne premineta nebo in zemlja, ne bo zbrisana niti ena črka ali ena črtica postave, preden se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil,

bo najmanjši v nebeškem kraljestvu (Mt 5,17-19).

578

Jezus, Izraelov Mesija, torej največji v nebeškem kraljestvu, je hotel dopolniti postavo s tem, da se je po svojih lastnih besedah po njej ravnal v njeni celoti prav do njenih najmanjših predpisov. Jezus je celo edini, ki je mogel to storiti popolnoma (prim. Jn 8,46). Judje po svojem lastnem priznanju nikdar niso mogli spolniti postave v njeni celovitosti, ne da bi prekršili njen najmanjši predpis (prim. Jn 7,19; Apd 13,38-41; 15,10). Zaradi tega Izraelovi otroci ob vsakem vsakoletnem prazniku sprave prosijo Boga odpuščanja za svoje prestopke zoper postavo. Postava namreč sestavlja celoto in se, kakor kliče v spomin sv. Jakob, tisti, ki sicer "spolnjuje vso postavo, krši pa eno zapoved, pregreši zoper vse" (Jak 2,10; prim. Gal 3,10; 5,3).

579

To načelo celovitosti spolnjevanja postave ne samo po njeni črki, ampak tudi po njenem duhu, je bilo drago farizejem. Pri izpolnjevanju tega načela za Izraela so privedli mnoge Jude Jezusovega časa v skrajno versko gorečnost (prim. 10,2). Če se ta gorečnost ni hotela razkrojiti v "hinavsko" kazuistiko (prim. Mt 15,3-7; Lk 11,39-54), je nujno pripravljala ljudstvo k tistemu nezaslišanemu božjemu posegu, ki bo popolna izpolni

tev postave v enem samem Pravičnem namesto vseh grešnikov (prim. Iz 53,11; Heb 9,15).