Katekizem katoliške Cerkve

KKC 534

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › II. Skrivnosti Jezusovega otroštva in skritega življenja

532

Jezusova ubogljivost svoji materi in svojemu očetu pred postavo je popolno izpolnjevanje četrte božje zapovedi. Je časna podoba njegove sinovske pokorščine svojemu nebeškemu Očetu. Jezusova vsakodnevna pokorščina Jožefu in Mariji je naznanjala in anticipirala pokorščino velikega četrtka: "Ne moja volja... " (Lk 22,42). Kristusova pokorščina v vsakdanjosti skritega življenja je bila že začetek dela ponovne vzpostavitve tistega, kar je bila razdejala Adamova nepokorščina (prim. Rim 5,19).

533

Skrito nazareško življenje omogoča vsakemu človeku zedinjati se z Jezusom na najbolj vsakdanjih poteh življenja:

Nazaret je šola, kjer se najprej učimo razumeti Jezusovo življenje, je šola evangelija... Najprej nauk o molku; da v sebi obnovimo spoštovanje do molka, ki je velik in nujen pogoj duha... Dalje nauk o družinskem življenju. Nazaret naj pove, kaj je družina; kaj njena skupnost ljubezni, kaj njena resna in preprosta lepota in njen posvečeni ter nedotakljivi značaj... Nauk o delu. Tu v Nazaretu, v hiši tesarjevega sina bi radi razumeli in počastili trdni in odrešilni zakon človeškega prizadevanja... Srčno želimo od tu pozdraviti delavce vsega sveta in jim pokazati njihovega velikega vzornika, njihovega božjega brata (Pavel VI., govor 5.

januarja 1964 v Nazaretu).

534

Ponovno najdenje Jezusa v templju (prim. Lk 2,41-52) je edini dogodek, ki pretrga molk evangelijev o Jezusovih skritih letih. Jezus tu daje slutiti skrivnost svoje popolne posvečenosti poslanstvu, ki izhaja iz njegovega božjega sinovstva: "Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?" Marija in Jožef "nista razumela" te besede, a v veri sta jo sprejela; Marija "pa je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu", vsa leta, ko je Jezus ostal zakopan v molk navadnega življenja.

III. Skrivnosti Jezusovega javnega življenja

Jezusov krst

535

Začetek (prim. Lk 3,23) Jezusovega javnega življenja je, ko ga Janez krsti v Jordanu (prim. Apd 1,22). Janez je oznanjal "krst pokore v odpuščanje grehov" (Lk 3,3). Množica grešnikov, cestninarjev in vojakov (prim. Lk 3,10-14), farizejev in saducejev (prim. Mt 3,7) in nečistnic (prim. Mt 21,32) prihaja, da bi se mu dala krstiti. "Tedaj pride Jezus". Krstnik se obotavlja, Jezus priganja: in prejme krst. Tedaj pride nad Jezusa Sveti Duh v podobi goloba in glas iz nebes razglasi: "Ta je moj ljubljeni Sin" (Mt 3,13-17). To je razglasitev ("epifanija", "razglašenje") Jezusa kot Izraelovega Mesije in Božjega Sina.

536

Jezusov krst je zanj samega sprejem in začetek njegovega poslanstva, ki ga ima kot trpeči služabnik. Pusti se prišteti med grešnike (prim. Iz 53,12); že je "božje jagnje, ki odjemlje greh sveta" (Jn 1,29); že vnaprej sprejema "krst" svoje krvave smrti (prim. Mr 10,38; Lk 12,50). Že prihaja, da "izpolni vso pravico" (Mt 3,15), se pravi, da se v vsej celoti podredi volji svojega Očeta; iz ljubezni sprejme krst smrti za odpuščanje naših grehov (prim. Mt 26,39). Temu sprejetju odgovori glas Očeta, ki ima vse svoje veselje v svojem Sinu (prim. Lk 3,22; Iz 42,1). Duh, katerega ima Jezus v vsej polnosti že vse od svojega spočetja, prihaja, da bi "ostal" na njem (Jn 1,32-33; prim. Iz 11,2) in bi bil tako studenec za celotno človeštvo. Ob Jezusovem krstu "se odpro nebesa" (Mt 3,16), ki jih je bil Adamov greh zaprl; in posvečene so vode s sestopom Jezusa in Duha: predigra novega stvarjenja.