Evangelije so napisali ljudje, ki so bili med prvimi, ki so vero sprejeli (prim. Mr 1,1; Jn 21,24), in ki jo hočejo deliti z drugimi. Ko so v veri spoznali, kdo je Jezus, so mogli videti in pokazati sledove njegove skrivnosti v vsem njegovem zemeljskem življenju. Od plenic pri njegovem rojstvu (prim. Lk 2,7) do kisa v njegovem trpljenju (prim. Mt 27,48) in do prtiča ob njegovem vstajenju (prim. Jn 20,7), vse je v Jezusovem življenju znamenje njegove skrivnosti. Prek njegovih kretenj, njegovih čudežev, njegovih besed je bilo razodeto, da "v njem prebiva telesno vsa polnost božanstva" (Kol 2,9). Njegova človeškost se tako izkazuje kot "zakrament", se pravi znamenje in orodje njegovega božanstva in odrešenja, ki ga prinaša: kar je bilo vidnega v njegovem zemeljskem življenju, je vodilo k nevidni skrivnosti njegovega božjega sinovstva in odrešenjskega poslanstva.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › I. Vse Kristusovo življenje je skrivnost
Skupne poteze Jezusovih skrivnosti
Vse Kristusovo življenje je razodevanje Očeta: njegove besede in njegova dejanja, njegov molk in njegovo trpljenje, njegov način bivanja in govorjenja. Jezus more reči: "Kdor vidi mene, vidi Očeta" (Jn 14,9), Oče pa: "Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte" (Lk 9,35). Ker se je naš Gospod učlovečil, da bi izpolnil Očetovo voljo (prim. Heb 10,5-7), zato nam tudi najmanjše poteze njegovih skrivnosti razodevajo "božjo ljubezen do nas" (1 Jn 4,9).
Vse Kristusovo življenje je skrivnost odrešenja. Odrešenje nam prihaja predvsem prek krvi križa (prim. Ef 1,7; Kol 1,13-14; 1 Pt 1,18-19), toda ta skrivnost je na delu v vsem Kristusovem življenju: že v njegovem učlovečenju, s katerim nas, ko sam postane ubog, obogati s svojim uboštvom (prim. 2 kor 8,9); v njegovem skritem življenju, ki s svojo pokorščino (prim. Lk 2,51) zadoščuje za našo nepokorščino; v njegovi besedi, ki očiščuje njegove poslušalce (prim. Jn 15,3); v njegovih ozdravljanjih in izganjanjih hudih duhov, ko "je prevzel naše slabosti in si nadel naše bolezni" (Mt 8,17; prim. Iz 53,4); v njegovem vstajenju, s katerim nam podarja opravičenje (prim. Rim 4,25).
Vse Kristusovo življenje je skrivnost rekapitulacije (zedinjevanja v eni glavi). Vse, kar je Jezus storil, govoril in trpel, je imelo namen znova postaviti padlega človeka v njegovo prvotno poklicanost:
Ko se je učlovečil in postal človek, je povzel v sebi kot glavi dolgo človeško zgodovino in nam priskrbel odrešenje v povzetku, tako da smo tisto, kar smo bili izgubili v Adamu, se pravi to, da smo po božji podobi in sličnosti, znova prejeli v Kristusu Jezusu (sv. Irenej, haer. 3,18,1). Vrh tega je Kristus šel skoz
vse življenjske dobe, da je s tem vsem ljudem vrnil občestvo z Bogom (pr.t. 3,18,7; prim. 2,22,4).
Naše občestvo z Jezusovimi skrivnostmi
Celotno Kristusovo bogastvo "je namenjeno vsakemu človeku in je dobrina za vse" (RH 11). Kristus ni živel svojega življenja sam zase, ampak za nas, od svojega učlovečenja "za nas ljudi in zaradi našega zveličanja" do svoje smrti "za naše grehe" (1 Kor 15,39) in svojega vstajenja "za naše opravičenje" (Rim 4,25). Tudi še sedaj je "naš zagovornik pri Očetu" (1 Jn 2,1), kjer "vedno živi, da za nas posreduje" (Heb 7,25). Z vsem tistim, kar je za nas živel in trpel enkrat za vselej, za vedno ostaja "za nas pred božjim obličjem" (Heb 9,24).