Bog presega vsa ustvarjena bitja. Treba je torej nenehno očiščevati našo govorico vsega tistega, kar ima omejenega, v podobi izraženega, nepopolnega, da ne bi "neizrekljivega, nedoumljivega, nevidnega in nedojemljivega" (Liturgija sv. Janeza Zlatoustega, Anafora) Boga zamenjali z našimi človeškimi predstavami o njem. Naše človeške besede ostanejo vedno tostran skrivnosti Boga.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Prvo poglavje: Človek je zmožen Boga › IV. Kako govoriti o Bogu?
Ko tako govorimo o Bogu, se naša govorica izraža sicer na človeški način, vendar realno doseže Boga samega, a ne da bi ga mogla izraziti v njegovi neskončni enovitosti. Spomniti se namreč moramo izjave 4.lateranskega koncila, da "med Stvarnikom in stvarjo ni mogoče navesti tolikšne podobnosti, da ne bi bilo treba navesti še večjo nepodobnost" (DS 806), in da "ne moremo dojeti glede Boga tega, kar Bog je, temveč samo to, kar Bog ni, in v kakšnem razmerju so druga bitja do njega" (Sv.Tomaž Akv., s.gent. 1,30).
Na kratko
človek je po naravi in po poklicanosti religiozno bitje. Od Boga prihaja in k Bogu gre; zato človek v polnosti živi človeško življenje samo, če svobodno živi svojo vez z Bogom.
človek je ustvarjen, da bi živel v občestvu z Bogom, v katerem najde svojo srečo: "Kadar bom z vsem bitjem priklenjen nate, ne bo zame nikjer bolečine ne truda in moje življenje bo živo, do vrha napolnjeno s tabo" (sv. Avguštin, conf. 10,28,39).
Kadar posluša sporočilo stvarstva in glas svoje vesti, more človek doseči gotovost spoznanja o obstoju Boga, vzroka in cilja vsega.