Katekizem katoliške Cerkve

KKC 431

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 2. člen: In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, › I. Jezus

429

Iz tega ljubečega poznanja Kristusa izvira hrepenenje, da bi ga oznanjali, da bi "evangelizirali" in še druge vodili k pritrditvi vere v Jezusa Kristusa. Hkrati pa čutimo, kako potrebno je, da bi vedno bolje poznali to vero. V ta namen bodo, držeč se vrstnega reda veroizpovedi, predstavljeni najprej glavni Jezusovi naslovi: Kristus, Božji Sin, Gospod (2. člen). Veroizpoved se nato nanaša na glavne skrivnosti Kristusovega življenja: skrivnosti njegovega učlovečenja (3. člen), njegove velike noči (4. in 5. člen), končno njegovega poveličanja (6. in 7. člen).

2. člen: In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega,

Gospoda našega

I. Jezus

430

Jezus pomeni v hebrejščini: "Bog rešuje". Pri oznanjenju mu angel Gabrijel da kot lastno ime ime Jezus, ki izraža hkrati njegovo identiteto in njegovo poslanstvo (prim. Lk 1,31). Ker "more odpuščati grehe samo Bog" (Mr 2,7), zato bo Bog v njem, v Jezusu, svojem večnem, učlovečenem Sinu "odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov" (Mt 1,21). Tako v Jezusu Bog spet zedini v eni glavi vso svojo odrešenjsko zgodovino v prid ljudi.

431

V odrešenjski zgodovini se Bog ni zadovoljil s tem, da je rešil Izraela iz "hiše sužnosti" (5 Mz 5,6), ko ga je izpeljal iz Egipta. Odreši ga tudi njegovega greha. Ker je greh vedno žalitev, prizadejana Bogu (prim. Ps 51,6), zato more greh odpustiti samo on (prim. Ps 51,12). Zaradi tega Izrael tedaj, ko se je bolj in bolj zavedal vesoljnosti greha, ni mogel iskati odrešenja nikjer drugje, kakor samo v klicanju imena Boga odrešenika (prim. Ps 79,9).

432

Jezusovo ime pomeni, da je ime Boga samega navzoče v osebi njegovega Sina (prim. Apd 5,41; 3 Jn 7), ki se je učlovečil za vesoljno in dokončno odrešenje grehov. Je to božje ime, ki edino prinaša zveličanje (prim. Jn 3,5; Apd 2,21) in ki ga morejo odtlej klicati vsi, kajti z učlovečenjem se je združilo z vsemi ljudmi (prim. Rim 10,6-13), tako da "nam pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje mogli rešiti" (Apd 4,12; prim. Apd 9,14; Jak 2,7).

433

Ime Boga rešitelja je veliki duhovnik klical v spravo Izraelovih grehov samo enkrat v letu, ko je bil pokropil spravni pokrov presvetega z daritveno krvjo (prim. 3 Mz 16,15-16; Sir 50,20; Heb 9,7). Spravni pokrov je bil kraj božje navzočnosti (prim. 2 Mz 25,22; 3 Mz 16,2; *Nb 7,89; Heb 9,5). Ko sv. Pavel pove o Jezusu, da "ga je Bog določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave" (Rim 3,25), hoče s tem reči, da je prav v njegovi človeški naravi "Bog v Kristusu spravil svet s seboj" (2 Kor 5,19).