Posledica izvirnega greha je, da je človeška narava oslabljena v svojih močeh, podvržena nevednosti, trpljenju in gospostvu smrti, in pa nagnjena h grehu (nagnjenje, ki ga imenujemo "concupiscentia" - "poželjivost")
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti
"S tridentinskim cerkvenim zborom torej priznavamo, da izvirni greh hkrati s človeško naravo prehaja ne po posnemanju, ampak po razmnoževanju in da je vsakomur lasten" (Vblj 16).
Zmaga nad grehom, ki jo je izbojeval Kristus, nam je podarila večje dobrine, kakor pa so tiste, ki nam jih je odvzel greh: "Kjer se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost" (Rim 5,20).
"O tem svetu verujejo kristjani, da ga je osnovala in ga ohranjuje v bivanju Stvarnikova ljubezen; zapadel je sicer sužnosti greha, a Kristus, križani in vstali, je zlomil oblast hudobnega duha in osvobodil svet..." (CS 2,2).
Drugo poglavje
Verujem v Jezusa Kristusa, Sina Božjega edinega
Vesela vest: Bog je poslal svojega Sina
"Ko je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako mi prejeli posinovljenje" (Gal 4,4-5). To je "evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina" (Mr 1,1): Bog je obiskal svoje ljudstvo (prim. Lk 1,68), izpolnil je obljube, dane Abrahamu in njegovemu potomstvu (prim. 1,55); to je storil nad vse pričakovanje: poslal je svojega "ljubljenega Sina" (Mr 1,11).