Svojemu potomstvu sta Adam in Eva predala človeško naravo, ki je ranjena z njunim prvim grehom, torej takšno, ki sta ji odvzeta prvotna svetost in pravičnost. To pomanjkanje (privatio) imenujemo "izvirni greh".
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › IV. Nisi ga pustil v oblasti smrti
Posledica izvirnega greha je, da je človeška narava oslabljena v svojih močeh, podvržena nevednosti, trpljenju in gospostvu smrti, in pa nagnjena h grehu (nagnjenje, ki ga imenujemo "concupiscentia" - "poželjivost")
"S tridentinskim cerkvenim zborom torej priznavamo, da izvirni greh hkrati s človeško naravo prehaja ne po posnemanju, ampak po razmnoževanju in da je vsakomur lasten" (Vblj 16).
Zmaga nad grehom, ki jo je izbojeval Kristus, nam je podarila večje dobrine, kakor pa so tiste, ki nam jih je odvzel greh: "Kjer se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost" (Rim 5,20).
"O tem svetu verujejo kristjani, da ga je osnovala in ga ohranjuje v bivanju Stvarnikova ljubezen; zapadel je sicer sužnosti greha, a Kristus, križani in vstali, je zlomil oblast hudobnega duha in osvobodil svet..." (CS 2,2).