Katekizem katoliške Cerkve

KKC 347

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 5. odstavek: Nebesa in zemlja › II. Vidni svet

Hvalite in poveličujte mojega Gospoda

345

Sobota - cilj dela "šesterih dni". Sveto besedilo pravi, da je "Bog dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil", in da sta bila tako "dovršena nebo in zemlja", in da je Bog sedmi dan "počival" ter da je ta dan blagoslovil in ga posvetil (1 Mz 2,1-3). Te navdihnjene besede vsebujejo bogastvo zveličavnih naukov:

346

Bog je v stvarstvo položil temelj in stalne zakone (prim. Heb 4,3-4), na katere se bo verujoči mogel opreti z zaupanjem in ki mu bodo vedno znamenje ter poroštvo neomajne zvestobe božje zaveze (prim. Jer 31,35-37; 33,19-26). S svoje strani bo človek moral ostati zvest temu temelju in spoštovati zakone, ki jih je tukaj zapisal Stvarnik.

347

Stvarstvo je narejeno v naravnanosti na soboto in torej na češčenje in adoracijo Boga. Bogočastje (kult) je torej zapisano v red stvarstva (prim. 1 Mz 1,14). "Operi Dei nihil preponatur - najprej bogoslužje, potem vse drugo", veleva Pravilo sv. Benedikta, ki s tem nakazuje pravi red človeškega dejanja in nehanja.

348

Sobota je v srcu Izraelove postave. Spolnjevati zapovedi, pomeni biti v skladu z božjo modrostjo in z božjo voljo, izraženo v božjem delu stvarjenja.

349

Osmi dan. Toda za nas je vzšel nov dan: dan Kristusovega vstajenja. Sedmi dan končuje prvo stvarjenje. Osmi dan začenja novo stvarjenje. Tako delo stvarjenja dosega vrhunec v še večjem delu odrešenja. Prvo stvarjenje najde svoj smisel in svoj vrhunec v tistem novem stvarjenju v Kristusu, katerega sijaj daleč presega sijaj prvega stvarjenja (prim. RiM, velikonočna vigilija 24: molitev po prvem berilu).