Medsebojna odvisnost stvari je hotena od Boga. Sonce in luna, cedra in mala cvetlica, orel in vrabec: neštete različnosti in neenakosti nakazujejo, da nobena stvar ne zadošča sama sebi, da obstajajo le v odvisnosti druga od druge, da bi se tako medsebojno dopolnjevale v služenju drugih drugim.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 5. odstavek: Nebesa in zemlja › II. Vidni svet
Lepota vesoljstva: Red in harmonija ustvarjenega sveta izvirata iz raznovrstnosti bitij in odnosov, ki obstajajo med njimi. človek jih polagoma odkriva kot zakone narave. Le-ti so predmet občudovanja učenjakov. Lepota stvarstva odseva neskončno Stvarnikovo lepoto. Ta lepota mora navdihovati spoštovanje in podrejenost človekovega razuma in njegove volje.
Hierarhija stvari je izražena z zaporedjem "šesterih" dni, ki gre od manj popolnega do bolj popolnega. Bog ljubi vse svoje stvari (prim. Ps 145,9), za sleherno skrbi, celo za vrabce. Vendar pravi Jezus: "Več ko veliko vrabcev ste vredni vi" (Lk 12,6-7), ali tudi: "Koliko več je vendar človek kot ovca" (Mt 12,12).
človek je vrhunec stvarjenjskega dela. Navdihnjena pripoved izraža to s tem, da jasno razlikuje stvarjenje človeka od stvarjenja ostalih stvari (prim. 1 Mz 1,26).
Obstaja solidarnost med vsemi stvarmi zaradi dejstva, da imajo vse istega Stvarnika in da so vse naravnane na njegovo slavo (prim. 1 Mz 1,26):
Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,
posebno s soncem, velikim bratom,
ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari.
Tebe, Najvišji, odseva...
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi,
mnogo koristi ponižna, dobra in čista...
Hvaljen, naš Gospod, v naši sestri zemlji,
ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem...
in zahvalite se mu in služite mu
v veliki ponižnosti.
(sv. Frančišek Asiški, Sončna pesem)