I. Angeli
Obstoj angelov – verska resnica
Obstoj duhovnih, ne-telesnih bitij, ki jih Sveto pismo navadno imenuje angeli, je verska resnica. Pričevanje Svetega pisma je tako jasno kakor enodušnost izročila.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 5. odstavek: Nebesa in zemlja › I. Angeli
Obstoj duhovnih, ne-telesnih bitij, ki jih Sveto pismo navadno imenuje angeli, je verska resnica. Pričevanje Svetega pisma je tako jasno kakor enodušnost izročila.
Sv. Avguštin pravi o njih: "Angelus officii nomen est, non naturae. Quaeris nomen huius naturae, spiritus est; quaeris officium, angelus est: ex eo quod est, spiritus est, ex eo quod agit, angelus - Angel je ime službe, ne narave. Če vprašuješ po imenu te narave, je duh; če vprašuješ po njegovi službi, je angel: iz tega, kar je, je duh, iz tega, kar deluje, je angel" (Psal. 103,1,15). Angeli so z vsem svojim bitjem božji služabniki in sli. "Vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta" (Mt 18,10), "vršijo njegova povelja, poslušni njegovi besedi" (Ps 103,20).
Kot zgolj duhovna bitja imajo um in voljo: so osebna bitja (prim. Pij XII.: DS 3801) in neumrljivi (prim. Lk 20,36). V popolnosti presegajo vse vidne stvari. O tem priča sijaj njihove slave. (prim. Dan 10,9-12).
Kristus je središče angelskega sveta. Angeli pripadajo njemu: "Ko pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim..." (Mt 25, 31). Njegovi so, ker so ustvarjeni po njem in zanj: "Zakaj po njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj" (Kol 1,16). Njegovi so še bolj zato, ker jih je naredil za znanilce svojega odrešenjskega načrta: "Mar niso vsi duhovi, ki služijo, poslani, da strežejo tistim, ki bodo dediči odrešenja?" (Heb 1,14).
Tukaj so že od stvarjenja naprej (prim. Job 38,7: kjer se imenujejo "božji sinovi") in skozi vso zgodovino odrešenja, naznanjujočo od daleč ali od blizu to odrešenje in vedno v službi uresničevanja odrešenjskega božjega načrta: angeli zaprejo zemeljski raj (1 Mz 3,24), ščitijo Lota (prim. 1 Mz 19), rešijo Agaro in njenega otroka (prim. 1 Mz 21,17), zadržijo Abrahamovo roko (prim. 1 Mz 22,11), po njihovi službi je bila priobčena postava (prim. Apd 7,53), angeli vodijo božje ljudstvo (prim. 2 Mz 32,20-23), naznanjajo rojstva (prim. Sod 13) in poklicanosti (prim. Sod 6,11-24; Iz 6,6), pomagajo prerokom (prim. 1 Kr 19,5), da navedemo samo nekaj primerov. Končno angel Gabriel oznani rojstvo Jezusovega predhodnika in rojstvo Jezusa samega (prim. Lk 1,11.26).