Katekizem katoliške Cerkve

KKC 295

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 4. odstavek: Stvarnik › IV. Skrivnost stvarjenja

III. Svet je bil ustvarjen v Božjo slavo

293

To je temeljna resnica, ki jo Sveto pismo in izročilo nenehno oznanjata in proslavljata: "Svet je bil ustvarjen v božjo slavo" (1. vat. koncil: DS 3025). Bog je vse ustvaril, razlaga sv. Bonaventura, "non propter gloriam augendam, sed propter gloriam manifestandam et propter gloriam suam comunicandam - ne zaradi pomnožitve slave, marveč zaradi razodevanja slave in zaradi priobčevanja svoje slave" (sent. 2,1,2,2,1). Bog namreč nima drugega razloga za stvarjenje kakor svojo ljubezen in svojo dobroto: "Aperta manu clave amoris creaturae prodierunt - Stvari so izšle iz roke, ki jo je odprl ključ ljubezni" (sv. Tomaž Akv., sent. 2, prol). Prvi vatikanski koncil razlaga:

V svoji dobroti in z vsemogočno močjo je ta edini pravi Bog - ne zato, da bi pomnožil svojo blaženost ali da bi pridobil svojo popolnost, temveč zato, da bi svojo popolnost razodeval z dobrotami, ki jih podeljuje stvarem - s popolnoma svobodnim sklepom v začetku časov iz nič ustvaril hkrati obojno stvarstvo, duhovno in telesno... (DS 3002).

294

Božja slava je v tem, da se uresničuje to razodevanje in to priobčevanje božje dobrote, zaradi česar je bil svet ustvarjen. Narediti nas po Jezusu Kristusu za svoje posinovljene otroke, "takšen je bil blagohotni sklep Očetove volje, da bi slavili veličastvo njegove milosti, s katero nas je oblagodaril" (Ef 1,5-6). "Kajti božja slava je živi človek, in človekovo življenje je gledati Boga: če že razkrivanje Boga prek stvarstva podeljuje življenje vsem bitjem, ki živijo na zemlji, koliko bolj razkrivanje Očeta po Besedi priskrbi življenje tistim, ki gledajo Boga" (sv. Irenej, haer. 4,20,7). Poslednji cilj stvarstva je ta, da Bog "hkrati ostvarja svojo slavo in našo blaženost, tako da bo on, ki je stvarnik sveta, končno postal 'vse v vsem' (1 Kor 15,28)" (M 2).

IV. Skrivnost stvarjenja

Bog ustvarja z modrostjo in iz ljubezni

295

Verujemo, da je Bog ustvaril svet po svoji modrosti (prim. Mdr 9,9). Svet ni proizvod kakršnekoli nujnosti, slepe usode ali naključja. Verujemo, da izhaja iz svobodne volje Boga, ki je hotel, da bi ustvarjena bitja postala deležna njegove biti, njegove modrosti in njegove dobrote: "Ti si ustvaril vse stvarstvo, po tvoji volji je vse nastalo in vse biva" (Raz 4,11). "Kako mnogotera so tvoja dela, Gospod! Vsa si z modrostjo naredil" (Ps 104,24). "Dober je Gospod vsem, usmiljen do vseh svojih del" (Ps 145,9).

Bog ustvarja iz nič

296

Verujemo, da Bog ne potrebuje ničesar poprej obstoječega in tudi ne nikakršne pomoči za stvarjenje (prim. 1 vat. koncil: DS 3022). Stvarjenje tudi ni nujno izlitje (emanacija) iz božje podstati (prim. 1 vat. koncil: DS 3023- 3024). Bog ustvarja svobodno "iz nič" (DS 800; 3025):

Kaj bi bilo izrednega, če bi Bog naredil svet iz že prej obstoječe snovi? Človeški izdelovalec tedaj, ko mu dado snov, naredi iz nje vse tisto, kar hoče. Božja moč pa se nasprotno izkaže ravno tedaj, ko izhaja iz nič, da bi naredila vse tisto, kar hoče (sv. Teofil Antiohijski, Autol. 2,4).

297

Vera v stvarjenje "iz nič" je izpričana v Svetem pismu kot resnica, polna obljube in upanja. Tako mati svoje sedmere sinove vzpodbuja k mučeništvu:

Ne vem, kako ste zaživeli v mojem telesu; tudi vam nisem jaz dala duha in življenja in nobenemu prvin nisem jaz sklenila. Potemtakem je stvarnik sveta ustvaril človeka, kakor je začetnik vsega, kar je. V svojem usmiljenju vam bo zopet dal duha in življenje, ker zdaj sami sebe prezirate zaradi njegovih postav (...). Prosim te, otrok, ozri se v nebo in zemljo in poglej vse, kar je na njih, in pomisli, da jih je Bog iz nič ustvaril in da je tudi človeški rod tako nastal (2 Mkb 7,22-23.28).