Katekizem katoliške Cerkve

KKC 289

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 4. odstavek: Stvarnik › I. Kateheza o stvarjenju

287

Resnica o stvarjenju je tako pomembna za celotno človeško življenje, da je Bog v svoji dobrotljivosti hotel razodeti svojemu ljudstvu vse tisto, s čimer je omogočeno zveličavno spoznanje, ki se nanaša na to resnico. Onkraj človekovega naravnega spoznanja o Stvarniku (prim. Apd 17,24-29; Rim 1,19- 20) je Bog Izraelu polagoma razodeval skrivnost stvarjenja. On, ki je izbral očake, ki je izpeljal Izraela iz Egipta in ki je s tem, da ga je izvolil, Izraela "ustvaril in upodobil" (prim. Iz 43,1), se razodeva kot tisti, ki mu pripadajo vsa ljudstva na zemlji in vsa zemlja, kot tisti, ki je sam "naredil nebo in zemljo" (Ps 115,15; 124,8; 134,3).

288

Tako je razodetje o stvarjenju neločljivo od razodetja in realiziranja zaveze edinega Boga s svojim ljudstvom. Stvarjenje je razodeto kot prvi korak k zavezi, kot prvo in vesoljno pričevanje o vsemogočni božji ljubezni (prim. 1 Mz 15,5; Jer 33,19-26). Tako se resnica o stvarjenju izraža z rastočo močjo v oznanilu prerokov (prim. Iz 44,24), v molitvi psalmov (prim. Ps 104) in liturgije, v modrostnem razmišljanju (prim. Prg 8,22-31) izvoljenega ljudstva.

289

Med vsemi besedami Svetega pisma o stvarjenju zavzemajo tri prva poglavja 1. Mojzesove knjige edinstveno mesto. Z literarnega vidika morejo ta besedila prihajati iz različnih izvirov. Navdihnjeni avtorji so jih postavili na začetek Svetega pisma, tako da v svoji slovesni govorici izražajo resnice o stvarstvu, o njegovem izvoru in njegovem cilju v Bogu, o njegovem redu in njegovi dobrosti, o človekovi poklicanosti, končno o drami greha in o upanju na odrešenje. Če jih beremo v Kristusovi luči, v enoti Svetega pisma in v živem izročilu Cerkve, ostanejo te besede glavni vir kateheze o skrivnostih "začetka": o stvarjenju, o padcu, o obljubi odrešenja.

II. Stvarstvo – delo svete Trojice

290

"V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo". Te prve besede Svetega pisma zatrjujejo tri stvari: večni Bog je postavil začetek vsemu, kar biva razen njega. Samo on je stvarnik (glagol "ustvariti" - hebrejsko "bara" - ima za osebek vedno Boga). Celota vsega, kar obstaja (izraženo z obrazcem "nebo in zemlja"), je odvisna od njega, ki ji daje bit.

291

"V začetku je bila Beseda (...) in Beseda je bila Bog. (...) Vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo" (Jn 1,1-3). Nova zaveza razodeva, da je Bog vse ustvaril po večni Besedi, svojem ljubljenem Sinu. V njem "je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji (...) vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno vse" (Kol 1,16-17). Vera Cerkve zatrjuje prav tako stvarjenjsko dejavnost Svetega Duha: on je tisti, "ki oživlja" (Nicejsko-carigrajska veroizpoved), "stvarnik Sveti Duh" ("Veni, Creator Spiritus"), "studenec vsega dobrega" (bizantinska liturgija, tropar binkoštnih večernic).