Od vsega začetka je bila krščanska vera soočena s takimi odgovori na vprašanje o izvoru, ki so se razlikovali od njenega odgovora. Tako najdemo v starih verstvih in kulturah številne mite o izvoru sveta. Nekateri filozofi so rekli, da je vse Bog, da je svet Bog, ali da je nastajanje sveta nastajanje Boga (panteizem); drugi so menili, da je svet nujna emanacija (izliv) Boga, emanacija, ki priteka iz studenca in se zopet vrača vanj; spet drugi so zatrjevali obstoj in nenehni medsebojni boj dveh večnih počel, dobrega in zlega, luči in teme (dualizem, maniheizem); po nekaterih izmed teh pojmovanj bi bil svet (vsaj materialni svet) nekaj zlega, proizvod propada, in bi ga bilo torej treba zavreči ali preseči (gnoza); drugi dopuščajo, da je bil svet ustvarjen od Boga, vendar na način urarja, ki enkrat narejeno uro prepusti njej sami (deizem); drugi končno ne sprejemajo nobenega transcendentnega izvora sveta, temveč vidijo v njem samo igro materije, ki da je vedno obstajala (materializem). Vsi ti poskusi pričajo, da je vprašanje o izvoru trajno in vsepovsod pereče. To iskanje je človeku lastno.