Domov/Katekizem/KKC 2796

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2796

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 2. člen: Oče naš, ki si v nebesih › IV. Ki si v nebesih

IV. Ki si v nebesih

2794

Ta svetopisemski izraz ne pomeni kraja ("prostora"), temveč način biti; ne pomeni oddaljenosti Boga, temveč njegovo veličastvo. Naš Oče ni "drugje", je "onkraj vsega" tistega, kar si moremo zamisliti glede njegove svetosti. Zato, ker je trikrat svet, je povsem blizu ponižnemu in skesanemu srcu:6

Besede "Oče naš, ki si v nebesih" po pravici razumemo o srcu pravičnih, kjer Bog prebiva kakor v svojem templju. S tem bo tudi tisti, ki moli, hrepenel po tem, da bi videl, kako prebiva v njem tisti, katerega kliče (sv. Avguštin, serm. Dom. 2,5,17).

"Nebesa" bi pač mogli biti tudi tisti, ki nosijo podobo nebeškega sveta in v katerih Bog prebiva in se sprehaja ((sv. Ciril Jeruzalemski, catech. myst. 5,11).

2795

Simbol nebes nas opozarja na skrivnost zaveze, ki jo živimo, ko molimo k našemu Očetu. On je v nebesih, to je njegovo prebivališče, Očetova hiša je torej naša "domovina". Greh nas je izgnal iz dežele zaveze (prim. 1 Mz 3), spreobrnenje srca pa stori, da gremo spet k Očetu, nebesom naproti (prim. Jer 3,19-4,1a; Lk 15,18.21). A nebo in zemlja sta se spravila v Kristusu (prim. Iz 45,8; Ps 85,12), kajti edinole Sin "je prišel iz nebes" in on stori, da se skupaj z njim spet dvignemo v nebesa, po njegovem križu, vstajenju in vnebohodu (prim. Jn 12,32; 14,2-3; 16, 28; 20,17; Ef 4,9-10; Heb 1,3; 2,13).

2796

Ko Cerkev moli: "Oče naš, ki si v nebesih," izpoveduje, da smo božje ljudstvo, ki ga je Bog "posadil v nebesa v Jezusu Kristusu" (Ef 2,6) in je "skrito s Kristusom v Bogu" (Kol 3,3), hkrati pa "v tem svoje stanju vzdihujemo in si vroče želimo kar povrhu obleči naše nebeško bivališče" (2 Kor 5,2; prim. Flp 3,20; Heb 13,14):6

Kristjani živijo v mesu, a ne živijo po mesu. Mudijo se na zemlji, a njih domovina je v nebesih (Pismo Diognetu 5,8-9).

Na kratko

2797

Preprosto in zvesto zaupanje, ponižna in vesela gotovost so razpoloženja, ki se spodobijo za tistega, ki moli "Oče naš".

2798

Boga moremo klicati za "Očeta", ker nam je to razodel učlovečeni Božji Sin, v katerega smo s krstom včlenjeni in privzeti za božje posinovljence.