Domov/Katekizem/KKC 2747

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2747

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 2. člen: Molitveni boj › IV. Vztrajati v ljubezni

2745

Krščanska molitev in krščansko življenje sta neločljivi, kajti tu gre za isto ljubezen in za isto odpoved, ki izhaja iz ljubezni. Za isto sinovsko in ljubečo soglasnost z Očetovim načrtom ljubezni. Za isto preoblikujoče zedinjenje v Svetem Duhu, ki nas vedno bolj upodablja po Jezusu Kristusu. Za isto ljubezen do vseh ljudi, za tisto ljubezen, s katero nas je ljubil Jezus. "Oče vam bo dal, karkoli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da ljubite drug drugega" (Jn 15,16-17).6

Nenehno moli tisti, ki zedinja molitev z deli in dela z molitvijo. Samo tako moremo imeti za uresničljivo načelo, da je treba nenehno moliti (Origen, or. 12).

Molitev Jezusove ure

2746

Ko je prišla njegova ura, je Jezus molil k Očetu (prim. Jn 17). Njegova molitev - najdaljša, kar nam jih je izročil evangelij - zaobjema ves red stvarjenja in odrešenja, tudi njegovo smrt in vstajenje. Molitev Jezusove ure ostaja vedno njegova, kakor ostaja njegova pasha (velika noč), ki se je zgodila "enkrat za vselej", navzoča v bogoslužju njegove Cerkve.

2747

Krščansko izročilo jo po pravici imenuje Jezusova "velikoduhovniška" molitev. To je molitev našega vJlikega duhovnika, neločljiva je od njegove daritve (žrtve), od njegovega "prehoda" (pashe) k Očetu, kjer je v celoti "posvečen" Očetu (prim. Jn 17,11.13.19).

2748

V tej velikonočni, daritveni (žrtveni) molitvi je vse "rekapitulirano", "zedinjeno v eni glavi" v njem (prim. Ef 1,10): Bog in svet, Beseda in meso, večno življenje in čas, ljubezen, ki se izroča, in greh, ki jo izdaja, učenci, ki so navzoči, in tisti, ki bodo verovali vanj po njihovi besedi, ponižanje in slava. To je molitev edinosti.

2749

Jezus je v celoti spolnil Očetovo delo in njegova molitev, kakor tudi njegova daritev, se razteza do dovršitve časa. Molitev Jezusove ure napolnjuje poslednje čase in jih nosi naproti njihovi dovršitvi. Jezus, Sin, kateremu je Oče dal vse, je ves predan Očetu; in hkrati se izraža z neomejeno svobodo (prim. Jn 17,11.13.19.24) na temelju oblasti, ki mu jo je Oče dal nad celotnim mesom. Sin, ki se je naredil za služabnika, je Gospod, Pantokrator (Vsevladavec). Naš vJliki duhovnik, ki prosi za nas, je tudi tisti, ki moli v nas, in Bog, ki nas uslišuje.