Takšna molitev je zedinjenje s Kristusovo molitvijo, kolikor daje, da smo udeleženi pri Kristusovi skrivnosti. Kristusovo skrivnost obhaja Cerkev v evharistiji, in Sveti Duh stori, da ta skrivnost živi v notranji molitvi z namenom, da bi se razodevala po dejavni ljubezni.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 1. člen: Izrazi molitve › III. Notranja molitev
Notranja molitev je občestvo ljubezni, ki prinaša Življenje za mnoge, kolikor privoli, da ostane v noči vere. Pashalna noč vstajenja gre skoz noč smrtnega boja in groba. To so ti trije pomembni časi Jezusove ure, in Jezusov Duh (ne pa "meso, ki je slabotno") stori, da ti časi živijo v notranji molitvi. Treba je privoliti, da ostanemo "eno uro budni" z Jezusom (prim. Mt 26,40).
Na kratko
Cerkev vabi vernike k redni molitvi, ki obsega: vsakdanje molitve, bogoslužne ure, nedeljsko evharistijo, praznike liturgičnega leta.
Krščansko izročilo obsega tri pomembnejše izraze molitvenega življenja: ustno molitev, premišljevanje in notranjo molitev. Vsem trem je skupno to, da se srce zbere.
Ustna molitev, ki temelji na zedinjenju telesa in duše v človeški naravi, pridružuje notranji molitvi srca telo, kakor je to delal Kristus, ko je molil k svojemu Očetu in naučil svoje učence "Oče naš".