Domov/Katekizem/KKC 2701

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2701

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Tretje poglavje: Življenje molitve › 1. člen: Izrazi molitve › I. Ustna molitev

2699

Gospod vodi vsakega človeka po poteh in na način, ki ugajajo njemu. Vsak vernik mu odgovarja tudi v skladu z odločanjem svojega srca in z osebnimi izrazi molitve. Vendar je krščansko izročilo ohranilo tri pomembnejše izraze molitvenega življenja: ustno molitev, premišljevanje, notranjo molitev. Vsem je skupna osnovna poteza: zbranost srca. Ta čuječnost nad tem, da ohranjamo božjo besedo in ostajamo v božji navzočnosti, napravlja te tri izraze za pomembne čase molitvenega življenja.

1. člen: Izrazi molitve

I. Ustna molitev

2700

Bog govori človeku po svoji besedi. Naša molitev se uteleša v govorjenih in tihih besedah. Toda najpomembnejša je navzočnost srca pred Bogom, s katerim v molitvi govorimo. "Če naj bo naša molitev uslišana, to ni odvisno od količine besed, temveč od gorečnosti naših duš" (sv. Janez Zlatousti, ecl. 2).

2701

Ustna molitev je v krščanskem življenju nekaj nujno potrebnega. Jezus je učence, ki jih je privlačevala molčeča molitev njihovega Učitelja, naučil ustno molitev: "Oče naš". Jezus je molil ne samo liturgične molitve iz sinagoge, evangeliji nam ga kažejo, kako povzdigne glas, da izrazi svojo osebno molitev, od radostnega poveličevanja, s katerim se obrača na Očeta (prim. Mt 11,25-26), do smrtne stiske v Getsemaniju (prim. 14,36).

2702

Ta potreba, da notranji molitvi pridružujemo čute, ustreza zahtevi naše človeške narave. Smo telo in duh ter čutimo potrebo, da svoja občutja izrazimo navzven. Moliti je treba z vsem svojim bitjem, da damo svojim prošnjam celotno možno moč.

2703

Ta potreba ustreza tudi božji zahtevi. Bog išče častilce v duhu in resnici in torej molitev, ki se živa dviga iz globin duše in srca. Bog hoče tudi zunanji izraz, ki notranji molitvi pridruži telo, kajti molitev poklanja Bogu popolno podaritev vsega, do česar ima pravico.