Domov/Katekizem/KKC 2654

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2654

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 1. člen: Pri izvirih molitve

1. člen: Pri izvirih molitve

2652

Sveti Duh je "živa voda", ki v srcu molivca "žubori v večno življenje" (Jn 4,14). On je tisti, ki nas uči sprejemati ga pri samem izviru: Kristusu. Torej so v krščanskem življenju razni izviri, kjer nas pričakuje Kristus, da nas napoji s Svetim Duhom:

Božja beseda

2653

Cerkev "vse v Kristusa verujoče... močno in na poseben način spodbuja, naj si s pogostnim branjem Svetega pisma pridobijo 'vzvišeno spoznanje Jezusa Kristusa' (Flp 3,8)... Branje Svetega pisma pa mora spremljati molitev, da to branje postane pogovor med Bogom in človekom; kajti 'njega nagovarjamo, kadar molimo; njega poslušamo, kadar beremo božje izreke' (sv. Ambrož, off. 1,88)" (BR 25).

2654

Ko duhovni očetje razlagajo Mt 7,7, takole povzemajo razpoloženje srca, ki ga v molitvi nahranja božja beseda: "Iščite v branju in našli boste, ko boste premišljevali; trkajte v molitvi in odprlo se vam bo s kontemplacijo" (prim. Gvigij Kartuzijan, scala: PL 184,476C).

Bogoslužje Cerkve

2655

Poslanstvo Kristusa in Svetega Duha, ki v zakramentalnem bogoslužju Cerkve oznanja, posedanja in priobčuje odrešenjsko skrivnost, se nadaljuje v srcu, ki moli. Duhovni očetje včasih primerjajo srce oltarju. Molitev ponotranja in usvaja bogoslužje med obhajanjem in po njem. Celo kadar molitev človek živi "na skrivnem" (Mt 6,6), je vedno molitev Cerkve, je občestvo s sveto Trojico (prim. UMB 9).

Božje kreposti

2656

V molitev vstopamo, kakor vstopamo v bogoslužje: skozi ozka vrata vere. Prek znamenj njegove navzočnosti iščemo Gospoda in hrepenimo po njegovem obličju, poslušati hočemo in ohranjati njegovo besedo.