Sleherno veselje in sleherna težava, sleherni dogodek in sleherna potreba morejo biti snov za zahvaljevanje, ki mora v deležnosti pri Kristusovem zahvaljevanju napolnjevati celotno življenje: "V vsakršnem položaju se zahvaljujte" (1 Tes 5,18).
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi
Hvalna molitev, ki je docela nesebična, se dviga k Bogu; opeva ga zaradi njega samega, daje mu slavo onkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE.
Drugo poglavje: Izročilo o molitvi
Molitev ni le samodejni izliv notranjega vzgiba: če naj molimo, je treba to hoteti. Tudi ni dovolj vedeti, kaj o molitvi razodeva Sveto pismo: potrebno je tudi, da se naučimo moliti. Tako po živem predajanju (svetem izročilu) Sveti Duh v Cerkvi, "ki veruje in moli" (BR 8), uči božje otroke moliti.
Izročilo krščanske molitve je ena izmed oblik, kako izročilo vere raste, zlasti po premišljevanju in preučevanju verujočih, ki v svojem srcu ohranjajo dogodke in besede odrešenjskega reda, in po globokem notranjem prodiranju v duhovne stvarnosti, kakršnega dobivajo iz izkustva (prim. BR 8).
1. člen: Pri izvirih molitve
Sveti Duh je "živa voda", ki v srcu molivca "žubori v večno življenje" (Jn 4,14). On je tisti, ki nas uči sprejemati ga pri samem izviru: Kristusu. Torej so v krščanskem življenju razni izviri, kjer nas pričakuje Kristus, da nas napoji s Svetim Duhom: