II. Prosilna molitev
Razni izrazi za prošnjo imajo v novi zavezi bogate odtenke: prositi, moledovati, z vztrajnostjo klicati, klicati na pomoč, vpiti, kričati in celo "bojevati se v molitvah" (prim. Rim 15,30; Kol 4,12). A najbolj navadna oblika te molitve - ker je najbolj spontana - je prošnja: prav s prosilno molitvijo izražamo zavest svoje povezanosti z Bogom: kot ustvarjena bitja nismo ne svoj izvor ne gospodarji nad nadlogami ne svoj zadnji cilj, temveč se tudi, grešniki, kakršni smo - to vemo kot kristjani - odvračamo od svojega Očeta. Prošnja je že sama neka vrnitev k njemu.