Domov/Katekizem/KKC 2619

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2619

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 2. člen: V polnosti časov

Molitev Device Marije

2617

Marijina molitev nam je razodeta ob zarji polnosti časov. Pred učlovečenjem Božjega Sina in pred izlitjem Svetega Duha sodeluje njena molitev na enkraten način pri dobrotnem Očetovem načrtu ob oznanjenju, ko gre za Kristusovo spočetje (prim. Lk 1,38), ob binkoštih, ko gre za izoblikovanje Cerkve, Kristusovega telesa (prim. Apd 1,14). V veri svoje ponižne služabnice najde Bog za svoj dar sprejem, na katerega je čakal od začetka časov. Ona, ki jo je Vsemogočni naredil "polno milosti", odgovarja tako, da mu daruje vse svoje bitje: "Glej, dekla sem Gospodova, zgČdi se mi po tvoji besedi." Fiat (zgČdi se), to je krščanska molitev: biti v celoti zanj, ker je on v celoti za nas.

2618

Evangelij nam razodeva, kako Marija moli in prosi v veri: v Kani (prim. Jn 2,1-12) prosi Jezusova mati svojega sina za potrebe svatbene gostije, ki je znamenje neke druge gostije, namreč poročne gostije Jagnjeta, ki na prošnjo Cerkve, svoje neveste, daje svoje telo in svojo kri. In ob uri nove zaveze, ob vznožju križa (prim. Jn 19,25-27), je Marija uslišana kot Žena, nova Eva, resnična "mati živih".

2619

Zaradi tega je Marijin slavospev (prim. Lk 1,46-55; latinski "magnifikat", bizantinski "megalinarij") hkrati slavospev božje Matere in slavospev Cerkve, slavospev sionske hčere in novega božjega ljudstva, slavospev zahvale za polnost milosti, ki se razlivajo v odrešenjski zgodovini, slavospev "ubogih", katerih upanje je kronano z izpolnitvijo obljub našim očetom, "Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke".

Na kratko

2620

V novi zavezi je popolni vzor molitve Jezusova sinovska molitev. Jezusova molitev, pogosto moljena v samoti, na skrivnem, vsebuje ljubečo privrženost Očetovi volji, prav do križa, in popolno zaupanje glede uslišanja.

2621

V svojem učenju Jezus svoje učence uči moliti z očiščenim srcem, živo in vztrajno vero, sinovsko srčnostjo. Poziva jih k čuječnosti in jih vabi, naj se s svojimi prošnjami obračajo k Bogu v njegovem, Jezusovem imenu. Jezus Kristus sam uslišuje molitve, ki se obračajo nanj.