Domov/Katekizem/KKC 2617

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2617

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 2. člen: V polnosti časov

2615

Še več, tisto, kar nam Oče daje, kadar je naša molitev zedinjena z Jezusovo molitvijo, je "drugi Tolažnik, da bo za vedno ostal pri vas: Duh resnice" (Jn 14,16-17). Ta novost molitve in pogojev zanjo se pokaže v poslovilnem govoru (prim. Jn 14,23-26; 15,7.16; 16,13-15; 16,23-27). V Svetem Duhu je krščanska molitev ljubezensko občestvo z Očetom, ne samo po Kristusu, temveč tudi v njem: "Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno" (Jn 16,24).

Jezus uslišuje molitev

2616

Molitev k Jezusu je Jezus že usliševal v času svojega javnega delovanja prek znamenj, ki so predujem moči njegove smrti in njegovega vstajenja: Jezus usliši molitev vere, izraženo z besedami (gobavec: prim. Mr 1,40-41; Jair: prim. Mr 5,36; kanaanska žena: prim. Mr 7,29; desni razbojnik: prim. Lk 23,39-43) ali molče (nosilci hromega: prim. Mr 2,5; krvotočna žena, ki se dotakne njegove obleke: prim. Mr 5,28; solze in dišeče olje grešnice: prim. Lk 7,37-38). Goreča prošnjo slepih: "Davidov sin, usmili se naju!" (Mt 9,27) ali: "Jezus, Davidov sin, usmili se me!" (Mr 10,48) je bila privzeta v izročilo molitve k Jezusu: "Jezus, Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se mene, grešnika!" Naj gre za ozdravljenje bolezni ali za odpuščanje grehov, Jezus vedno odgovori na molitev, ki ga ponižno prosi z vero: "Pojdi v miru, tvoja vera te je rešila!"6

Sv. Avguštin čudovito povzema tri razsežnosti Jezusove molitve: "Orat pro nobis ut sacerdos noster, orat in nobis ut caput nostrum, oratur a nobis ut Deus noster. Agnoscamus ergo et in illo voces nostras et voces eius in nobis." ("Prosi za nas kot naš duhovnik, prosi v nas kot naša glava, mi ga prosimo kot svojega Boga. Razpoznajmo torej v njem svoje glasove ter njegov glas v nas": Psal. 85,1; prim. UMB 7).

Molitev Device Marije

2617

Marijina molitev nam je razodeta ob zarji polnosti časov. Pred učlovečenjem Božjega Sina in pred izlitjem Svetega Duha sodeluje njena molitev na enkraten način pri dobrotnem Očetovem načrtu ob oznanjenju, ko gre za Kristusovo spočetje (prim. Lk 1,38), ob binkoštih, ko gre za izoblikovanje Cerkve, Kristusovega telesa (prim. Apd 1,14). V veri svoje ponižne služabnice najde Bog za svoj dar sprejem, na katerega je čakal od začetka časov. Ona, ki jo je Vsemogočni naredil "polno milosti", odgovarja tako, da mu daruje vse svoje bitje: "Glej, dekla sem Gospodova, zgČdi se mi po tvoji besedi." Fiat (zgČdi se), to je krščanska molitev: biti v celoti zanj, ker je on v celoti za nas.

2618

Evangelij nam razodeva, kako Marija moli in prosi v veri: v Kani (prim. Jn 2,1-12) prosi Jezusova mati svojega sina za potrebe svatbene gostije, ki je znamenje neke druge gostije, namreč poročne gostije Jagnjeta, ki na prošnjo Cerkve, svoje neveste, daje svoje telo in svojo kri. In ob uri nove zaveze, ob vznožju križa (prim. Jn 19,25-27), je Marija uslišana kot Žena, nova Eva, resnična "mati živih".

2619

Zaradi tega je Marijin slavospev (prim. Lk 1,46-55; latinski "magnifikat", bizantinski "megalinarij") hkrati slavospev božje Matere in slavospev Cerkve, slavospev sionske hčere in novega božjega ljudstva, slavospev zahvale za polnost milosti, ki se razlivajo v odrešenjski zgodovini, slavospev "ubogih", katerih upanje je kronano z izpolnitvijo obljub našim očetom, "Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke".