Domov/Katekizem/KKC 2609

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2609

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 2. člen: V polnosti časov

Jezus uči moliti

2607

Ko Jezus moli, nas že uči moliti. Z božjo zamislijo skladna pot naše molitve je njegova molitev k svojemu Očetu. Evangelij pa nam daje tudi izrečni Jezusov nauk o molitvi. Kot vzgojitelj nas prime tam, kjer smo, in nas polagoma vodi k Očetu. Ko se Jezus obrača k množicam, ki hodijo za njim, začne s tistim, kar vedo o molitvi že iz stare zaveze, in jih odpira novosti božjega kraljestva, ki prihaja. Nato jim to novost odkriva v prilikah. Končno svojim učencem, ki bodo morali biti vzgojitelji molitve v njegovi Cerkvi, pozneje odkrito govori o Očetu in o Svetem Duhu.

2608

Vse od govora na gori Jezus poudarja spreobrnjenje srca: preden prinesemo dar k oltarju, se je treba spraviti z bratom (prim. Mt 5,23-24); ljubiti je treba sovražnike in moliti za preganjalce (prim. Mt 5,44-45); moliti k Očetu "na skrivnem" (Mt 6,6); ne blebetati veliko besed (prim. Mt 6,7), pri molitvi odpustiti iz vsega srca (prim. Mt 6,14-15), imeti čisto srce in iskati božje kraljestvo (prim. Mt 6,21.25.33). To spreobrnjenje je docela naravnano k Očetu, je sinovsko.

2609

Srce, ki se je tako odločilo, da se spreobrne, se uči moliti v veri. Vera je sinovska privrženost Bogu, onkraj tistega, kar čutimo in razumemo. Postala je mogoča, ker nam ljubljeni Sin odpira dostop do Očeta. Sin more od nas zahtevati, naj "iščemo" in "trkamo", saj je on sam vrata in pot (prim. Mt 7,7-11.13-14).

2610

Kakor Jezus sam prosi Očeta in se mu zahvaljuje, preden prejme njegove darove, tako tudi nas uči sinovske srčnosti: "Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli" (Mr 11,24). Takšna je moč molitve, "vse je mogoče tistemu, ki veruje" (Mr 9,23) z vero, "ki ne dvomi" (prim. Mt 21,21). Kakor je Jezus žalosten zaradi "nevere" svojih bližnjih rojakov (Mr 6,6) in "majhne vere" svojih učencev (prim. Mt 8,26), tako je poln občudovanja pred "toliko vero" rimskega stotnika (Mt 8,10) in kanaanske žene (Mt 15,28).

2611

Molitev vere ni samo v tem, da govorimo "Gospod, Gospod", ampak v tem, da uglasimo srce za spolnjevanje Očetove volje (Mt 7,21). Jezus poziva svoje učence, naj v molitvi nosijo to skrb za sodelovanje pri božjem načrtu (prim. Mt 9,38; Lk 10,2; Jn 4,34).