Domov/Katekizem/KKC 2587

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2587

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 1. člen: V stari zavezi

Psalmi, molitev na shodu

2585

Od Davida do Mesijevega prihoda vsebujejo svete knjige molitvena besedila, ki pričujejo, kako se je poglabljala molitev zase in za druge (prim. Ezd 9,6-15; Neh 1,4-11; Jon 2,3-10; Tob 3,11-16; Jdt 9,2-14). Psalme (ali "hvalnice"), ki so mojstrovina molitve v stari zavezi, so polagoma zbrali v zbirko petih knjig.

2586

Psalmi nahranjajo in izražajo molitev božjega ljudstva kot shoda na velike praznike v Jeruzalemu in vsako soboto v sinagogah. Ta molitev je neločljivo osebna in skupnostna; tiče se tistih, ki molijo, in vseh ljudi; dviga se iz Svete dežele in iz skupnosti v diaspori, a zajema vse stvarstvo; v spomin kliče rešilne dogodke iz preteklosti in se razprostranja do dovršitve zgodovine; spominja se že uresničenih božjih obljub in pričakuje Mesija, ki jih bo dokončno spolnil. Moljeni in spolnjeni v Kristusu ostanejo psalmi bistveni za molitev njegove Cerkve (prim. UMB 100-109).

2587

Psalterij je knjiga, kjer božja beseda postane človekova molitev. V drugih knjigah Stare zaveze "besede oznanjajo božja dela" (za ljudi) "in osvetljujejo v teh delih vsebovano skrivnost" (BR 2). Psalmistove besede, pete za Boga, izražajo v psalteriju odrešenjska božja dela. Isti Duh navdihuje božje delo in človekov odgovor. Kristus je nato oboje zedinil. V njem nas psalmi nenehno učijo moliti.

2588

Mnogolični izrazi molitve psalmov so se izoblikovali hkrati v tempeljskem bogoslužju in človekovem srcu. Naj gre za hvalnico Bogu, za molitev v stiski ali za zahvalo, za posameznikovo ali skupnostno prošnjo, za kraljevski ali romarski spev ali za modrostno premišljevanje, so psalmi ogledalo čudovitih božjih del v zgodovini božjega ljudstva in človeških razmer, ki jih preživlja psalmist. Psalm lahko odseva dogodek preteklosti, a je tako trezen, da ga morejo iskreno moliti ljudje vseh slojev in časov.

2589

Psalme prežemajo stalne poteze: preprostost in spontanost molitve, hrepenenje po samem Bogu prek vsega in z vsem, kar je dobrega v božjem stvarstvu; neugoden položaj verujočega, ki je v svoji prednostni ljubezni do Gospoda izpostavljen množici sovražnikov ter skušnjav; in v pričakovanju, kaj bo storil zvesti Bog, gotovost glede njegove ljubezni in predanost njegovi volji. Molitev psalmov vedno preveva in prežema hvaljenje in zato naslov te zbirke ustreza tistemu, kar nam daje na voljo: "Hvalnice". Namenjena bogočastju shoda nam ta zbirka daje slišati poziv k molitvi in v odgovor nanj prepeva: "Hallelu-Jah" (aleluja), "Hvalite Gospoda"!6

Kaj je boljšega kakor psalm? Zato David zelo dobro pove: "Hvalite Gospoda, kajti psalm je nekaj dobrega: prepevajte našemu Bogu prijetno in lepo hvalnico!" In to je res. Psalm je namreč poveličevanje, ki ga izreka ljudstvo, hvalnica Bogu, ki jo pojejo na shodu zbrani, ploskanje vseh, beseda, ki jo izreka vesoljstvo, glas Cerkve, blagoglasno izpovedovanje vere... (sv. Ambrož, Psal. 1,9).