Domov/Katekizem/KKC 2548

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2548

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 10. člen: Deseta zapoved › IV. Hočem gledati Boga

2546

"Blagor ubogim v duhu" (Mt 5,3). Blagri razodevajo red sreče in milosti, lepote in miru. Jezus slavi veselje ubogih, ki jim božje kraljestvo že pripada (Lk 6,20):

Učlovečena božja Beseda imenuje "uboštvo v duhu" prostovoljno ponižnost človeškega duha in njegovo odpoved; in apostol nam za zgled daje uboštvo Boga, ko pravi: "Zaradi nas je postal ubog" (2 Kor 8,9) (sv. Gregor Niški, beat. 1).

2547

Gospod tarna nad bogataši, ker najdejo svojo tolažbo v obilnem bogastvu (Lk 6,24). "Ošabnež išče zemeljsko mogočnost, medtem ko ubogi v duhu išče nebeško kraljestvo" (sv. Avguštin, serm. Dom. 1,1,3). Predanost previdnosti nebeškega Očeta osvobaja od zaskrbljenosti za jutrišnji dan (prim. Mt 6,25-34). Zaupanje v Boga razpoloži človeka za blagor, ki velja ubogim. Gledali bodo Boga.

IV. Hočem gledati Boga

2548

Hrepenenje po resnični sreči rešuje človeka pretirane navezanosti na dobrine tega sveta, da bi se dovršilo v gledanju in blaženosti Boga. "Obljuba, da bomo gledali Boga, presega sleherni blagor. V Svetem pismu je gledati isto kakor imeti v posesti. Kdor gleda Boga, je dosegel vse dobrine, kar si jih je mogoče zamisliti" (sv. Gregor Niški, beat. 6).

2549

Svetemu ljudstvu ostane naloga bojevati se s pomočjo milosti od zgoraj za to, da bi prejelo dobrine, ki jih obljublja Bog. Da bi Kristusovi verniki imeli v posesti Boga in ga zrli, zatajujejo svoje poželenje in z božjo milostjo zmagujejo nad zapeljivostmi naslade in moči.

2550

Na tej poti popolnosti Duh in nevesta kličeta vsakogar, kdor posluša (prim. Raz 22,17), k popolnemu občestvu z Bogom:

Tam bo resnična slava; nihče ne bo tam hvaljen zaradi zmote ali zaradi prilizovanja; resnična čast ne bo odrečena tistim, ki jo zaslužijo, ne izkazovana nevrednim; sicer pa nihče od nevrednih ne bo težil po njej, saj bodo tja pripuščeni samo vredni. Tam bo vladal resničen mir, kjer nihče ne bo trpel nasprotovanja ne od samega sebe ne od drugih. Bog sam bo plačilo za krepost, on, ki je krepost dal in ji obljubil za plačilo sam sebe, najboljše in največje plačilo, ki je mogoče: "Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo" (3 Mz 26,12)... To je tudi smisel apostolovih besed: "Da bo Bog vse v vsem" (1 Kor 15,28). On sam bo konec naših hrepenenj, on, ki ga bomo brez konca gledali, brez naveličanosti ljubili, brez utrujenosti hvalili. In ta dar, ta ljubezen, to opravilo - vse to bo prav gotovo, kakor večno življenje, skupno vsem (sv. Avguštin, civ. 22,30).