Vsi Kristusovi verniki naj si "prizadevajo za pravilno usmerjanje svojih nagnjenj, da jih ne bi uporaba zemeljskih reči in navezanost na bogastvo v nasprotju z duhom evangeljskega uboštva ovirala pri teženju po popolni ljubezni" (C 42).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 10. člen: Deseta zapoved › III. Uboštvo srca
"Blagor ubogim v duhu" (Mt 5,3). Blagri razodevajo red sreče in milosti, lepote in miru. Jezus slavi veselje ubogih, ki jim božje kraljestvo že pripada (Lk 6,20):
Učlovečena božja Beseda imenuje "uboštvo v duhu" prostovoljno ponižnost človeškega duha in njegovo odpoved; in apostol nam za zgled daje uboštvo Boga, ko pravi: "Zaradi nas je postal ubog" (2 Kor 8,9) (sv. Gregor Niški, beat. 1).
Gospod tarna nad bogataši, ker najdejo svojo tolažbo v obilnem bogastvu (Lk 6,24). "Ošabnež išče zemeljsko mogočnost, medtem ko ubogi v duhu išče nebeško kraljestvo" (sv. Avguštin, serm. Dom. 1,1,3). Predanost previdnosti nebeškega Očeta osvobaja od zaskrbljenosti za jutrišnji dan (prim. Mt 6,25-34). Zaupanje v Boga razpoloži človeka za blagor, ki velja ubogim. Gledali bodo Boga.
IV. Hočem gledati Boga
Hrepenenje po resnični sreči rešuje človeka pretirane navezanosti na dobrine tega sveta, da bi se dovršilo v gledanju in blaženosti Boga. "Obljuba, da bomo gledali Boga, presega sleherni blagor. V Svetem pismu je gledati isto kakor imeti v posesti. Kdor gleda Boga, je dosegel vse dobrine, kar si jih je mogoče zamisliti" (sv. Gregor Niški, beat. 6).
Svetemu ljudstvu ostane naloga bojevati se s pomočjo milosti od zgoraj za to, da bi prejelo dobrine, ki jih obljublja Bog. Da bi Kristusovi verniki imeli v posesti Boga in ga zrli, zatajujejo svoje poželenje in z božjo milostjo zmagujejo nad zapeljivostmi naslade in moči.