Nevoščljivost je eden od "glavnih grehov". To je žalost zaradi dobrine, ki pripada bližnjemu, in čezmerna želja, da si jo prisvojimo, pa naj bo to tudi neupravičeno. Kadar nevoščljivost želi bližnjemu veliko zlo, je smrtni greh:
Sveti Avguštin je videl v nevoščljivosti "diabolični greh v najvišji meri" (catech. 4,8). "Iz zavisti se rodijo sovraštvo, opravljanje, obrekovanje, veselje zaradi nesreče bližnjega in nezadovoljstvo, ker mu gre dobro" (sv. Gregor Veliki, mor. 31,45).