"Spovedna tajnost je nedotakljiva" (ZCP, kan. 983). Poklicne tajnosti je treba ohranjati. Zaupanih tajnosti, ki morejo škodovati drugemu, ni dovoljeno raznašati.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 8. člen: Osma zapoved › VI. Resnica, lepota in sakralna umetnost
Družba ima pravico do obveščenosti, ki temelji na resnici, svobodi in pravičnosti. Spodobi se, da si naložimo umerjenost in disciplino pri uporabi sredstev družbenega obveščanja.
Lepe umetnosti, predvsem pa sakralna umetnost, "hoče s človeškimi deli nekako izraziti neskončno božjo lepoto. Tem bolj je božja in tem bolj pospešuje božjo čast in slavo, kolikor nima drugega namena, kakor s svojimi deli čimbolj pomagati, da se človekov duh pobožno dviga k Bogu" (B 122).
Ne želi hiše svojega bližnjega; ne želi žene svojega bližnjega ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega! (2 Mz 20,17).
Kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo (Mt 5,28).
9. člen: Deveta zapoved
Sv. Janez razlikuje tri vrste poželenja ali poželjivosti: poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja (prim. 1 Jn 2,16). Po katoliškem katehetskem izročilu prepoveduje deveta zapoved meseno poželjivost, deseta pa pohlep po imetju bližnjega.
V etimološkem pomenu more "poželenje" pomeniti vsako silovito obliko človeškega hrepenenja. Krščanska teologija mu je dala poseben pomen vzgiba čutnega teženja, ki nasprotuje delovanju človeškega razuma. Apostol Pavel istoveti poželenje z upiranjem "mesa" zoper "duha" (prim. Gal 5,16.17.24; Ef 2,3). Poželenje prihaja iz nepokorščine prvega greha (1 Mz 3,11). Človekove nravne zmožnosti spravlja v nered in, ne da bi bilo samo v sebi greh, nagiblje človeka, da bi grešil (prim. tridentinski koncil: DS 1515).