Domov/Katekizem/KKC 2489

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2489

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 8. člen: Osma zapoved › IV. Spoštovanje do resnice

2487

Vsak prestopek zoper pravičnost in resnico nalaga dolžnost, da to popravimo, celo če je bilo storilcu odpuščeno. Kadar krivice ni mogoče popraviti javno, je treba to storiti na skrivaj; če tistemu, ki mu je bila prizadejana škoda, le-te ni mogoče poravnati naravnost, mu je treba v imenu ljubezni dati moralno zadoščenje. Ta dolžnost, da popravimo škodo, se tiče prav tako tudi prestopkov glede dobrega imena drugega. To popravilo, moralno in včasih materialno, je treba ocenjevati po meri škode, ki je bila povzročena. In sicer veže v vesti.

IV. Spoštovanje do resnice

2488

Pravica do priobčevanja resnice ni brezpogojna. Vsakdo mora usklajati svoje življenje z evangeljsko zapovedjo bratske ljubezni. Le-ta terja, da v konkretnih položajih presodimo, ali je primerno ali ni primerno razkriti resnico tistemu, ki to prosi oziroma zahteva.

2489

Ljubezen in spoštovanje do resnice morata narekovati odgovarjanje na vsako prošnjo oziroma zahtevo po obvestitvi ali priobčitvi. Blagor in varnost drugega, spoštovanje do zasebnega življenja, skupni blagor, to so zadostni razlogi za molk o tem, kar ni potrebno, da bi bilo znano, ali pa za uporabo diskretne (zadržane) govorice. Dolžnost izogibati se pohujšanju pogosto narekuje strogo diskretnost. Nihče ni dolžan razkriti resnico tistemu, ki nima pravice, da bi jo poznal (prim. Sir 27,16; Prg 25,9-10).

2490

Tajnost zakramenta sprave je sveta in ne sme biti izdana pod nobeno pretvezo. "Spovedna tajnost je nedotakljiva; zato je prepovedano, da bi spovednik z besedo ali na kakršenkoli način in iz kateregakoli razloga kakorkoli izdal spovedanca" (ZCP, kan. 983).

2491

Poklicne tajnosti - ki vežejo na primer politike, vojake, zdravnike, pravnike - ali skrivnosti, ki so bile zaupane pod obvezo tajnosti, je treba ohranjati, razen v izjemnih primerih, ko bi ohranitev tajnosti morala tistemu, ki jih je zaupal, tistemu, ki jih je sprejel, ali komu tretjemu povzročiti zelo hudo škodo, ki bi se ji bilo mogoče izogniti samo z objavljenjem resnice. Zasebne informacije, ki morejo škodovati drugemu, ne smejo biti objavljene brez velikega, sorazmernega razloga niti v primeru, ko niso bile zaupane pod pečatom tajnosti.