Domov/Katekizem/KKC 2451

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2451

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › VI. Ljubezen do ubogih

2449

Že v stari zavezi so vsakovrstni pravni ukrepi (leto odpuščanja, prepoved posojanja na obresti in zadrževanja česa zastavljenega, obveznost dajanja desetine, dnevno plačevanje dninarja, pravica do paberkovanja v vinogradu in na polju) odgovor na opominjanje pete Mojzesove knjige: "Ker ubogi ne bodo izginili iz dežele, zato ti zapovedujem tole: Rad odpiraj svojo roko svojemu bratu, siromaku in ubožcu v svoji deželi" (5 Mz 15,11). Jezus napravlja to besedo za svojo: "Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno" (Jn 12,8). S tem ne odpravlja silovitosti starih preroških izrekov: "Za majhen denar bomo kupili reveža in za par čevljev ubožca..." (Am 8,6), temveč nas vabi, naj v ubogih, ki so njegovi bratje, prepoznamo njegovo navzočnost (prim. Mt 25,40):

Ko je nekega dne mati grajala sv. Rozo iz Lime, češ vzdržuje v hiši ubožne in bolehne, ji je hitro odvrnila: "Kadar strežemo ubogim in bolnim, strežemo Jezusu. Ne smemo se naveličati, ko gre za pomoč našemu bližnjemu, saj v njih služimo Jezusu."

Na kratko

2450

"Ne kradi" (5 Mz 5,19). "Ne tatovi ne lakomniki... ne roparji ne bodo dediči božjega kraljestva" (1 Kor 6,10).

2451

Sedma zapoved ukazuje, da naj pri upravljanju zemeljskih dobrin in sadov človeškega dela izvršujemo dela pravičnosti in ljubezni.

2452

Dobrine stvarstva so namenjene celotnemu človeškemu rodu. Pravica do zasebne lastnine ne odpravlja vesoljne namenjenosti dobrin.

2453

Sedma zapoved prepoveduje tatvino. Tatvina je samovoljna prilastitev dobrine koga drugega zoper upravičeno lastnikovo voljo.