Katekizem katoliške Cerkve

KKC 229

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 1. odstavek: Verujem v Boga › IV. Daljnosežnost vere v enega Boga

227

To se pravi zanesti se na Boga v vsaki okoliščini, celo v nezgodi. Molitev sv. Terezije Velike to čudovito izraža:

Nič naj te ne vznemirja/ nič naj te ne plaši

vse mine/ Bog se ne spreminja

potrpežljivost vse doseže/ kdor se Boga drži

mu ničesar ne manjka/ Bog edini zadostuje (Pesmi, 30).

Na kratko

228

"Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini! (5 Mz 6,4; Mr 12,29). "Najvišje bitje je nujno eno samo, tako da mu ni enakega. (...) Če Bog ni en sam, potem ni Bog" (Tertulijan, Marc. 1,3).

229

Vera v Boga nas vodi do tega, da se obrnemo k njemu edinemu kot svojemu prvemu izviru in svojemu poslednjemu cilju, in da ničemur ne damo prednost pred njim in ga z ničemer ne nadomestimo.

230

Tudi ko se razodene, ostane Bog neizrekljiva skrivnost: "Če bi ga ti doumel, bi to ne bil Bog" (sv. Avguštin, serm. 52,6,16).

231

Bog naše vere se je razodel kot Tisti, ki je; kot "velik v milosti in zvestobi" (2 Mz 34,6); kot Resnica in Ljubezen sama.